Koncept v definiciji ABC

V vseh teh oblikah je znana kot ironija jezik ki domnevajo, da a protislovje v pomenu a sporočilo. Ironija je lahko spontana ali namerna, naključno ali prostovoljno jo ustvari tisti, ki sestavi vaše sporočilo. Glede na to, kar menijo jezikovni strokovnjaki, bi ironijo lahko označili kot to sporočilo ki na svoji površini potrjuje nekaj, kar ni enako tistemu, kar to isto sporočilo želi pomeniti pod sama.

Izraz ironija izhaja iz grščine eironeiaČeprav se ne sklicuje neposredno na ironijo, se nanaša na pojem hinavščine ali zavajanja, elemente, ki jih ironija vzame in iz katerih je zgrajena. Ironija je v veliki meri povezana s sarkazmom, čeprav je sarkazem nekoliko več očiten in agresiven, saj se običajno uporablja na posmehljiv način glede na osebo ali situacijo posebno.

Obstajajo različne vrste ironije, ki jih lahko uporabimo v različnih okoliščinah. V tem smislu je besedna ironija nedvomno najbolj znana in jo je najlažje prepoznati. Ta vrsta ironije je tista, ki je izražena v jeziku in tista, ki večino časa namenoma označuje določeno vrsto

mislil. Jasno izraz ironija je pokazati domnevno veselje ki skriva sitnost v določeni situaciji, na primer, ko reče "to je super!" Y. poskuša se sklicevati na slabo srečo ali nelagodje, ki ga ta okoliščina povzroči pri osebi.

Potem je tu še situacijska ironija, tista, ki se vzpostavi med povedanim in narejenim. Na primer, jasen primer situacijske ironije je, ko človek reče: "Želim se posvetiti umetnost"in nato konča z delom v pisarniškem ali pisarniškem položaju.

Na koncu moramo omeniti še dramatično ironijo. To je morda najbolj zapleteno in redko, saj je edino, ki se odvija predvsem v regiji literatura. Ironija je, da tisti, ki bere ali priča a literarno delo pozna dejstva o likih, ki jih sami ne poznajo, kot se na primer zgodi v primeru Ojdipa: Bralec ve, da je on tisti, ki ubije lastnega očeta, vendar nobeden od likov (niti Ojdip) ve.

Teme v ironiji