Opredelitev Mendelovih zakonov

Gregor Johann Mendel je bil Avstrijski menih in naravoslovec to bi prišlo do potomstva za njegov prispevek k območje dedovanjegenetikev 19. stoletju. Produkt njegove študije in preiskavo klical Mendelovi zakoni ki se bo z nami ukvarjalo naslednje in ravno to je prvotna teorija, na kateri temelji genetika.

Omeniti velja, da je Mendel leta objavil to delo 1866 to ne bi imelo posledic, kakršne so si njeni sklepi res zaslužili, a mnogo let kasneje, natančneje 34 let, bi ti zakoni prah s prsih botaniki Hugo Marie de Vrie, Carl Correns in Erich von Tschermak.

Treba je opozoriti, da Mendelov prispevek v znanosti velja za mejnik, ki bi ga lahko primerjali s pridobljenim Newton s svojimi zakoni na področju fizike. Toda poleg tega so Mendelovi zakoni izjemni ne samo s teoretičnega vidika, ampak tudi ki so tudi z epistemološkega in metodološkega vidika znali označiti pred in po, brez Dvomi. Ker je poudarjen pomen metodičnega in natančnega eksperimentiranja, nato pa so dobljeni rezultati kvantitativno razveljavljeni zaradi

statistika, ki daje zelo približno panoramo, in to bi seveda presenetilo znanost tistih let.

Potem, Mendelovi zakoni so osnovna pravila, ki pojasnjujejo prenos genetske dediščine iz organizmi starši svojim otrokom in so tudi steber in osnova genetike.

Medtem bi bili trije zakoni rezultat eksperimentiranja, ki ga je Mendel opravil na križanju rastlin.

Prvi pravo je navedeno kot Zakon enotnosti hibridov prve sinovske generacije in trdi, da če bodo prečkani dve čisti rasi, bodo potomci prve generacije enaki fizično in genetsko ter fizično enaki enemu od staršev, ne glede na smer križa.

Drugi zakon je pozval Zakon ločevanja likov v drugi sinovski generaciji označuje, da v času nastanka spolnih celic vsak alel enega para ločimo od drugega, da določimo Ustava genetike. To je, da se materinski in očetovski aleli v zadevnem potomcu pojavita skupaj in zagotavljata razlike.

In tretji zakon, Zakon o neodvisnosti dednih značilnosti ki trdi, da bodo različne lastnosti podedovane neodvisno druga od druge in med njima ne bo nobenega odnosa. Dediški vzorec ene lastnosti na primer ne bo vplival na drugo.

Teme v Mendelovih zakonih