Koncept v definiciji ABC

Izraz, ki ga analiziramo, izhaja iz grščine in je sestavljen iz besede telos, ki pomeni namen, in besede logía, ki pomeni znanost ali znanje. Torej, to disciplina Ta se ukvarja s konci stvari in ne z vzroki, ki jih povzročajo.

Izvor je v grški filozofiji, zlasti v ideji vzročnosti pri Aristotelu

Za Anaksagoro je Nous a inteligenca ki postavlja red v resnico. Ta inteligenca deluje z a osnutek določen, torej z namenom. Po drugi strani pa je treba za Platona koncepte ideje in forme razumeti v teleološkem smislu, saj predstavljajo modele, ki služijo določenim namenom.

Aristotel je analiziral idejo vzroka in v tem smislu trdil, da obstajajo štirje možni vzroki:

1) Materialni vzrok je tisti, ki kaže, iz katere snovi je nekaj narejeno.

2) Formalni vzrok je tisti, ki izraža univerzalni element nečesa.

Materija in oblika sestavljata notranje vzroke nečesa, na primer živega bitja. Vsako živo bitje je sestavljeno iz vrste materialnih značilnosti in oblik, ki so skupne vsem posameznikom vrste.

3) Učinkovit vzrok je tisti, ki omogoča obstoj nečesa ali premikanje Nekaj. Človek s snovjo in obliko torej potrebuje predhodni razlog, da lahko obstaja, v tem primeru od svojih staršev.

4) Končni vzrok se nanaša na cilj ali namen nečesa. Za Aristotela je bil ta vzrok prvi, saj je tisti, ki določa druge že omenjene vzroke.

Učinkovit in končni vzrok je dimenzija zunaj nečesa, saj niso v svojem bitju, ampak zunaj njega.

Aristotelska teleologija je stoletja postavljala pot znanosti

Aristotelovi filozofski pristopi so močno vplivali na celotno znanje antičnega sveta in srednjeveški. Dokler revolucija Koperniško znanost kot celoto so vodili štirje aristotelski vzroki. In med njimi je imel vrednost končni vzrok ednina, saj je bilo razumljeno, da je vse, kar obstaja, predmet notranjega namena.

Renesančna znanost je predstavila novo osredotočiti v katerem ni bilo več pomembno vedeti, zakaj česa, ampak zakaj.

Zelo priljubljena vrsta razlag

Zamisel, da ima vse svoj namen, je v mnogih miselnih shemah globoko zakoreninjena.

Če verjamemo, da ima vse telos, menimo, da ima to, kar se nam zgodi, namen ali konec. Na ta način razlagamo, da so dogodki, ki nas obkrožajo in vplivajo na nas, posledica neke intencionalnosti teleološke narave.

Fotolia foto: olenka758

Teme iz teleologije