10 primerov zaključnih odstavkov
Miscellanea / / November 09, 2021
Zaključni odstavki
The zaključni odstavki so tisti odstavki, ki so na koncu besedila in običajno delujejo kot sinteza ali zaključek teme. Ti odstavki se uporabljajo v monografije, na eseji, na argumentirana besedila in v drugih vrstah besedil.
Odstavek je enota besedila, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov, ki se začnejo z veliko začetnico in se končajo z nov odstavek. Besedila so organizirana tako, da vsak odstavek obravnava osrednjo idejo. V primeru zaključnih odstavkov je glavna ideja povzeti in osmisliti besedilo.
Zaključni odstavki se običajno začnejo z povzetki konektorji (na primer: skratka, z zaključkom, končati) ali z zaključni konektorji (na primer: v zaključku, končati, zaključiti).
Poleg tega imajo ti odstavki posebno strukturo:
Primeri zaključka odstavkov
- Skratka, nekaj je treba storiti, da se globalno segrevanje ustavi. Kot pojasnjeno, so posledice dvig temperature, dvig morske gladine, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, suše, poplave in zdravstvene težave ljudi. Če ne ukrepamo kmalu, bodo naslednje generacije morale živeti na planetu s številnimi težavami.
- Skratka, socialni mediji imajo tako negativne kot pozitivne vidike. Po eni strani so ljudje bolj izpostavljeni kraji podatkov, njihova pretirana uporaba lahko povzroči pomanjkanje koncentracije in izolacije ter so platforme, kjer kroži veliko napačnih informacij. Po drugi strani pa družbena omrežja marsikomu omogočajo, da izve stvari, ki jih sicer ne bi vedeli, za katere so uporabne da so ljudje v stiku z ljudmi, ki jih ne vidijo vsak dan in so bistveni za trgovino določenih izdelki. Zato je priporočljivo, da jih uporabljate, vendar previdno.
- Če povzamemo, obstajata dve možnosti za začetek tožbe. Prvi je, da oseba poda izjavo na sodišču. Drugi je, da odvetnik pripravi zahtevek s tožnikom in ga nato predstavi na sodišču. Treba je opozoriti, da čeprav sta obe možnosti izvedljivi, je za reševanje tovrstnih situacij bolje najeti odvetnika.
- Skratka, ni boljše raziskovalne metode, je pa odvisno od vrste raziskave, ki se izvaja. Induktivna metoda se uporablja v eksperimentalnih znanostih, saj izhaja iz opazovanja, da proizvede zakon ali sklep. Po drugi strani pa se deduktivna metoda uporablja v logiki, matematiki in fiziki, ker izhaja iz abstraktnega in splošnega sklepanja, da bi kasneje razložila posamezne primere materialnega sveta. Iz tega razloga velja, da je bolje uporabiti eno ali drugo metodo, odvisno od področja uporabe raziskave.
- Skratka, globalizacija je fenomen, ki ga še vedno ni mogoče popolnoma razumeti. Po eni strani so bile proučene družbene, kulturne, politične in gospodarske spremembe, ki jih je povzročila globalizacija. Po drugi strani pa se je izkazalo, da so te študije prišle do zelo različnih zaključkov in zato tako heterogenega pojava ni lahko opredeliti. Vsekakor je bistveno, da se še naprej razvijajo teorije, ki pojasnjujejo ali poskušajo razložiti te vrste pojavov, ki spreminjajo potek zgodovine.
- Skratka, znanost je precej napredovala, vendar obstaja še veliko teorij, ki jih je treba potrditi, in pojavov, ki jih je treba razložiti. V prvi vrsti so bile analizirane teorije, ki so v znanstveni skupnosti splošno sprejete, a to še vedno odpirajo številna vprašanja, kot sta teorija nastanka vesolja in teorija vesolj vzporednice. Drugič, raziskani so bili znani primeri pojavov, ki nimajo razlage, ki bi imela soglasje znanstvena skupnost, na primer, študije o linijah Nazca, temni snovi in učinku placebo. Končno je bilo preučevanje teh pojavov in teh teorij povezano z različnimi epistemološkimi pristopi. Toda ali lahko rečemo, da je ta tema res zaprta?
- Skratka, vizualna komunikacija je v naši družbi pridobila osrednje mesto. Ta vrsta komunikacije je sestavljena iz prenosa sporočila prek slik, znakov in simbolov, lahko pa tudi prek besedil. Po eni strani ima ta komunikacija prednosti: sporočilo lahko razumejo ljudje, ki govorijo različne jezike, in se prenaša hitreje. Po drugi strani ima ta komunikacija slabosti: lahko povzroči zmedo pri interpretaciji sporočila ali pa, ker je vizualnih sporočil toliko, lahko pride do nasičenosti z informacijami. Ali je napredek virtualne komunikacije spremenil naš način dojemanja sveta in ali je spremenil zvočno komunikacijo?
- Skratka, avantgarde so modificirale umetnost, vendar ne tako, kot so predlagali avantgardni umetniki. Najprej so analizirali različna avantgardna gibanja, ki so se pojavila na začetku 20. stoletja. Drugič, razloženo je bilo, kako je avantgarda spremenila pojmovanje umetnosti in umetnika, torej da je ta nov način ustvarjanja umetnosti naredil zelo pomembno kulturno spremembo. Na koncu je bilo pojasnjeno, kako avangarde niso dosegle naloge preoblikovanja družbe. Zato lahko rečemo, da ima umetnost moč spreminjati določene stvari, vendar ta sprememba ni vedno povezana z namenom umetnika.
- Skratka, zgodovina je družboslovje, ki nam omogoča razumevanje preteklih in sedanjih družb. V zvezi s preteklostjo zgodovinarji analizirajo vire in bibliografijo, da naredijo zaključke in da zna razložiti določene dogodke in delovanje različnih družb in civilizacije. V zvezi s sedanjostjo zgodovinarji analizirajo, kako so dogodki v preteklosti oblikovali sedanjost. Toda ali bi lahko rekli, da je zgodovina koristna za razumevanje prihodnosti? Ali veste, kakšna bo prihodnost, ali lahko samo postavljate hipoteze o tem, kaj se bo zgodilo?
- Skratka, pojasnjen je pomen gastronomske kulture v turistični dejavnosti. Po eni strani po omenjenih študijah večina turistov potuje z namenom, da bi poznali kraj, pa tudi z namenom poskusiti tradicionalno hrano. Poleg tega se je pokazalo, da v zadnjih letih obstajajo ljudje, ki potujejo z namenom gastronomskega turizma. Po drugi strani pa je bilo pojasnjeno, da je ena od rekreacijskih dejavnosti, ki jih prebivalci ob mesto je prehranjevanje v restavracijah, tako tradicionalno hrano kot hrano iz drugih regij oz držav. Zato je pomembno, da državne institucije spodbujajo gastronomski turizem tako za turiste kot za prebivalce regije.
Lahko vam služi: