Opredelitev kazenskega prava

The prav Kazensko je veja prava, katere namen je pravna ureditev kaznivih dejanj, torej kaznivih dejanj. Kdor se ukvarja s tem področjem prava, mora poznati kriminaliteto, pa tudi s tem povezane pravne norme.

Medtem ko je kriminologije se ukvarja z agenti, ki ustvarjajo kaznivo vedenje, kazensko pravo obravnava pravila, ki kaznivo dejanje kriminalizirajo.

Rimsko kazensko pravo

Zgodovinski precedens tega zakonodajnega področja je rimsko kazensko pravo, ki je uvedlo vrsto temeljnih predpisov: suplicij ali usmrtitev krivca, damnum ali kriminalizacija kaznivega dejanja, pravna jamstva za obdolženca in klasično razlikovanje med naklepnim kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem iz malomarnosti, med številnimi drugimi načeli normativno.

Različni kazenski zakoniki razvrščajo kazniva dejanja glede na zakonsko pravico, ki je kršena (na primer, dvoženstvo kot kaznivo dejanje je proti družina ali poskuse umora proti pravica do življenja).

Slika storilca in kršitev pravil

Kazensko pravo se osredotoča na kazniva dejanja, lik storilca in kaznovanje nespoštovanja zakona.

zakon. Vsekakor je kaznivo dejanje temeljni pojem in pod njim se razume nedovoljeno dejanje, ki je objektivno opisano v zakonu in ki ga spremlja sankcionirati dopisnik.

The institucija tista, ki je upravičena do uporabe kazni v kazenskem pravu, je država, ki mora ukrepati s namen zaščititi posameznike in skupnost, da obstaja družbena harmonija in št krivica. Pravila, določena v različnih kodeksih, izrecno določajo, katera vedenja so prepovedana in ustrezne sankcije v primeru neupoštevanja.

Načelo zakonitosti in nasprotje interesov

Iz ideje, da je pravo temeljni vir te veje prava, tako da je lahko kazensko pravo obravnavamo kot nekaj pravičnega in legitimnega, je nujno, da se načelo zakonitost. To načelo temelji na treh predpisih: brez pisanega zakona (lex scripta) ni zločina, zakon mora se strogo uporablja za kaznivo dejanje (lex stricta) in kaznivo dejanje ne obstaja brez predhodnega zakona (lex prejšnji).

Nazadnje je treba upoštevati, da v vsakem kazenskem postopku a konflikt interesi: interes države, da kaznivo dejanje preganja in kaznuje ter hkrati interes posameznika obdolženca, pri katerem se spoštujejo njihova zakonska jamstva in zlasti domneva o nedolžnosti.

Teme iz kazenskega prava