Koncept v definiciji ABC

Materializacija antisemitskih zablod nacistov in njihovih simpatizerjev od leta 1933 do konca 2. Svetovna vojna se je v zgodovino zapisala z izrecnim imenom holokavst, izrazom, katerega prevod v hebrejščino je Šoa.

Kot šoa ali holokavst je znan pokol več kot šestih milijonov Judov, ki ga je v Evropi zagrešil Tretji rajh s pomočjo različnih zavezniških držav in na tisoče antisemitov iz držav zaseden.

Glavno orodje v nacističnih rokah za to grozodejstvo in morda najbolj znano so bila koncentracijska taborišča in taborišča smrti, vendar ni bilo edino.

Opozoriti je treba tudi, da če je bila judovska skupnost glavna tarča nacizem v Evropi etnično "očistiti" in po njihovem prepričanju ozemlja, ki so jih osvajali, ni bilo edino: Cigani, Slovani, ampak tudi druge človeške skupine, diskriminirane iz različnih razlogov, kot so homoseksualci, Jehovove priče ali politični tekmeci, kot so komunisti. Seznam je dolg.

Vendar se beseda holokavst v tem kontekstu večinoma uporablja za preganjanje in množične umore Judje, ko govorimo o drugih primerih, kot je "ciganski holokavst" ali "homoseksualni holokavst", da se nanašajo na isti proces, ki ga je utrpel omenjeni kolektivov.

Antisemitska tradicija je bila takrat razširjena po vsem Zahodu.

In izvira iz prvih dni prevzema krščanstva kot državne vere Rimsko cesarstvo Konstantina, verjetno kot način, da bi se otresel preganjanja, ki mu je bilo krščanstvo izpostavljeno v svojih zgodnjih dneh. časih in v drugi skupnosti poiskati grešnega kozla, kamor bi usmerili jezo družbe v času napetosti iz razlogov različno.

Tako so judovske skupnosti že ves čas trpele preganjanje Srednja leta, z obdobji relativnega zatišja, ki pa niso pogasili žerjavice vztrajnega antisemitskega sovraštva v zahodni družbi kot celoti.

Pogromi, ki so se zgodili v vzhodni Evropi, zlasti v carski Rusiji in afera Dreyfus v Franciji so lahko paradigmatični primeri tega antisemitskega sovraštva v družbah, ustanovljenih na obeh koncih Evrope.

Mladi Hitler se je prežel s pangermanskim in antisemitskim nacionalističnim diskurzom, ponovno ustanovil DAP kot NSDAP in ji dodal močan antisemitski odtis.

Sam je že v svojem delu Mein Kampf ogrožal judovsko skupnost in njegov prihod na oblast leta 1933 mu je omogočil le, da uresniči vse svoje sovraštvo do te skupnosti. Poleg tega so bili tudi ostali nacistični šerifi antisemitski nastrojeni.

Prepovedi in omejitve so se začele hitro, prav tako zlorabe do judovske skupnosti, ki so bile videti kot drugorazredni državljani v nacionalsocialistični Nemčiji in na ozemljih rajha, kot je bila Avstrija, ko je bila vključena leta 1938.

Do takrat je avstrijska judovska skupnost živela dokaj mirno, a od dne Anschluss videli so, koliko tistih, ki so jim bili dotlej prijazni sosedje, je postalo njihovih mučilcev.

Z začetkom druge svetovne vojne se je mučeništvo judovske skupnosti stopnjevalo.

Predvsem na vzhodu, kjer so se nacisti borili proti vstopu Judov in Slovanov kri in ogenj v mnogih mestih, pa tudi na zahodu, kamor so jih zasledovali deportiraj jih.

Pomemben je primer Danske, kjer, ko je obveznost Judov, da nosijo rumeno Davidovo zvezdo na prsih, naslednji dan celega prebivalstvo (celo sam kralj Cristián X) ga je nosil na reverju in "skrivnostno" je celotno judovsko prebivalstvo države izginilo... Seveda je ta skrivnost razumljena, ko je znano, da se je danski odpor posvetil premestitvi Judov s čolni na Švedsko, da bi jih rešili.

Nacistično etnično čiščenje na okupiranih ozemljih se je začelo z Einsatzgruppen, nekaj SS komandosov, ki so takoj sledili predvodnicam vojaških sil Reicha in katerih naloga je bila hkrati "očistiti" kraj.

Ti komandosi so pripadali SS in njihova taktika za iztrebljanje prebivalstva v okupiranih krajih je med najbolj grozovitimi, kar so jih kdaj videli, od množična streljanja, zažiganje stavb z ljudmi v notranjosti, do kopanja velikih jam, kjer se je živo apno uporabljalo za kemično sežiganje ubogih živih žrtve.

Nekatere od teh metod so povzročile duševne težave pri njihovih storilcih; Ubiti nekoga, tudi če menite, da je "podčloveški", kot so nacisti imeli za druge "rase", ne bi smelo biti lahko.

Tako je metoda Einsatzgruppen bilo je v zatonu, pa tudi zato, ker se je spremenilo znamenje vojne in je morala os iti skozi defenzivo.

Tako v teh kot v kasnejših akcijah so nacistični zločinci skušali pomiriti tiste, ki jih bodo pobili, in jim zagotovili, da jih bodo preselili.

Prisilili so jih, da so zapustili svoje stvari, ki jih je kasneje nacionalsocialistični režim sam izropal, da bi plačal vojne stroške ali osebni dobiček svojih voditeljev.

Enako je bilo storjeno s prebivalstvom, ki so ga izgnali v gete, kjer so se strpali v pričakovanju hujše usode (čeprav tega niso vedeli).

Geti so bili način koncentracije Judov, preden so jih odpeljali v koncentracijska, delovna in uničevalna taborišča.

V mestih so reproducirali model, znan že iz srednjega veka: zapiranje soseske ali sektorja z obzidjem in tam koncentriranje judovskega prebivalstva.

Ta geta so zapustili le zato, da bi šli delat v tovarne, kjer so Judje delali v suženjstvu za naciste, pogosto v proizvodnjo namenjena vojnim prizadevanjem Osi.

V njih je deloval svet Judenrat, ki je bil vodstveni organ geta, sestavljen iz s strani uglednih Judov in policije, ki je pogosto nasilno delovala proti svojim sodržavljani. Številne od teh agentov in članov Judenrata lahko štejemo za sodelavce, ki so uporabljali nasilje proti svojim, da bi preživel situacijo.

kriv? Vprašajmo se, vsak od nas, kaj bi do tega trenutka naredil v ekstremni situaciji. Zelo enostavno je reči, da ne bi sodelovali, ampak... udobno sedeti na kavču, je enostavno reči. Lepo bi bilo, če nihče ne more zavestno odgovoriti na to vprašanje, a zdi se, da se človeštvo ni nič naučilo in se še naprej pobijamo.

Če se vrnemo k obravnavani temi, so bili geti način koncentracije judovskega prebivalstva, ki je čakalo na premestitev v koncentracijsko in/ali uničevalno taborišče.

Ogromno železniško omrežje, ki so ga vestno uporabljali nacisti, je bilo zadolženo za premikanje Judje iz getov (točke, kjer so bili koncentrirani vsi judovski prebivalci neke regije) do polja.

V taboriščih so Judom odvzeli tisto malo premoženja, ki bi ga še lahko imeli. V nasprotju z običajno poenostavitvijo, ki jo vsi delamo, niso bila vsa taborišča uničevalna taborišča, ampak bili so tisti koncentracije, dela in iztrebljanja ali pa tisti, ki so izpolnjevali več funkcije.

V taboriščih se je brutalnost povečala, če je bilo mogoče, Judje pa so bili sistematično iztrebljeni.

Ker so vedeli, da so grozodejstva, ki so jih zagrešili, zločini in da bodo kaznovani s strani zmagovalcev, Nacisti so poskušali odstraniti fizične dokaze, zažgati dokumentacijo in celo uničiti koncentracijska taborišča cela števila.

Zaradi tega je general Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil na evropski zahodni fronti, prisilil oba Ameriški vojaki in civilisti iz sosednjih mest, da bi videli grozote taborišča Ohrdruf, nekoč izpustil.

Ameriški general je slutil, da se bodo nekega dne našli posamezniki, ki bodo zanikali holokavst, zato je želel, da so priče in dokazi.

Po šestih milijonih žrtev, v katerih se ocenjuje judovski holokavst, h kateremu moramo prišteti še Cigane, Slovane, homoseksualce in ujetnike drugih etničnih skupin oz. njihovih političnih stališč ali zaradi upiranja okupaciji, bi propadli, danes so namreč tisti, ki želijo zanikati ali zmanjšati tam storjene zločine, holokavst, shoah v da.

In kljub temu, da se je v povojnem obdobju zdelo, da se je človeštvo zarotilo, da se takšno barbarstvo ne bi ponovilo, smo to spet videli, in to pred kratkim. Balkan, vojna v Siriji, zadrževanje podsaharskih migrantov ozemlju libijski...

Nadaljujemo brez učiti se naših napak in zagrevanja istih grozodejstev.

Foto: Fotolia - Volha

Teme v Shoahu