Opredelitev podnapisov in običajnih podnapisov

Indira Ahmed Fernandez | Jan. 2022
Diplomirana španska pisma

Zgodovina

Izbirni sistem podnaslavljanja se je pojavil v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom prenosa dodatnih informacij po televiziji. Odziv skupnosti gluhih na ta pojav je bil zelo navdušen in njegova uporaba se je postopoma razširila na vse vizualne medije. Čeprav njegova uporaba ni množična ali absolutna, je zaradi njegove pomembnosti prisotna v skoraj vseh medijih, vključno z mobilnimi aplikacijami. V več državah je obvezno vključiti dekoder, ki omogoča njegov prenos v oblikovanje televizorjev.

Za razliko od običajnih podnapisov je cilj zaprtih podnapisov preseči jezikovno, saj izražajo zvočne elemente in dogodke, ki se dogajajo zunaj dialog. Te elemente je mogoče pogosto spregledati zaznavanje ljudi z mehka točka slušni, saj gre za zvočne emisije, ki se včasih pojavijo zunaj vizualnega posnetka.

Na primer: kamera se osredotoči na dve osebi, ki se pogovarjata, vendar hrup v ozadju kaže, da je nekdo razbil okno v bližnjem prostoru. Ta dogodek ni zajet na zaslonu in bo poleg telesne reakcije protagonistov zgodbe nakazan z zvokom razbijanja stekla. prizor.

Delovanje

Izbirni podnapis za gluhe ali naglušne se pošlje skozi 21. vrstico okvirji v sistemih NTSC, analogna televizija. Pri digitalni televiziji je pogostejša Format univerzalna različica SMPTE-334-1, ki lahko sprejme DTVCC (Digital Television Closed Caption) in druge elektronski podatkovni sistemi v VANC (po vertikalnih pomožnih paketih) glede na signale SDI in HD-SDI.

Eden najzanimivejših vidikov prenosa tega sistema je, da se parlament, ko pride do dialoga, nahaja v zaslon pod zadevno osebo, ki to izgovori, bo tako manj zmede glede tega, kdo je vpleten in v kaj trenutek. Kljub obstoju univerzalne oblike ima vsaka regija svoje kode, s katerimi se bo skupnost identificirala.

Obstajata dva načina za to. Uporabljajo se lahko tako za oddaje v živo kot za posnete oddaje. V drugem primeru je preprosteje, saj so vse informacije prepisane, ki so pripravljene in posnete za trenutek, v katerem želite videti vsebino. Na ta način delujejo tudi običajni podnapisi.

Pri oddajah v živo je zadeva nekoliko zapletena, saj se uporablja neki sistem za prepoznavanje glasu, na katerem besedilo proizvaja in prenaša. Šibka točka teh programov je strojno učenje, saj je za vsakega nujno ustvariti glasovne modele tolmač, ki mora besedila ponavljati na glas, da bi bolje razumel strojno intonacijo oz govorne značilnosti. To bo pomenilo, da se pri hkratnem nareku za prenos v živo ustvari manj napak in informacije se lahko sprejmejo na optimalen način.

druge funkcije

Čeprav je glavna funkcija zaprtih podnapisov zagotoviti večino avdiovizualnih informacij gluhim ali naglušnim osebam, so bile druge prednosti poudarjene v aplikacijo tega sistema.

Ta način se uporablja tudi v zelo hrupnih okoljih (kot so letališča) ali na mestih, kjer je treba ohraniti tišino (kot so nekatera bolnišnična krila). To zagotavlja popoln sprejem informacij, ki so namenjene prenosu.

Prav tako se uspešno uporablja v učenje tujih jezikov (ali v tem primeru jezika videoposnetka), saj imate besedilo in izgovorjavo v istem paketu. V tem smislu je pomembno tudi upoštevati, da bo pomagal razumeti določene fraze ali o katerih govorite določena mesta, saj bo praviloma leksikografsko prilagojena načinu države ali regije, kjer je zaposliti.

Bibliografija

Komisija za avdiovizualne umetnosti: o podnapisih in zvočnem opisu.

Božiček, R.: Kaj morate vedeti o podnapisih.