10 primerov himn

A himna je pesniška, zapeta ali glasbena skladba, v kateri se hvalijo ali hvalijo bogovi, svetniki, junaki ali pomembni liki. V hvalnicah se praznujejo tudi pomembni dogodki ali predstavlja identiteta naroda ali skupnosti. Na primer: La Marseillaise (francoska nacionalna himna).

Himna pripada lirika poezije, ker prenaša občutke in misli vzvišenosti in slavja in ker v svojem izrazu subjektivnost prevladuje nad objektivnostjo.

Himne so v različnih časih spreminjale svoje kvalitete. V starih časih jih je pel pevski zbor in so se osredotočali na hvalo božanskih ali mitoloških bitij.

V srednjem veku so jih navezovali na katoliško liturgijo, na splošno jih je pela ena ali več oseb v različnih vrstah obredov in so hvalile krščanska božanstva.

Od osemnajstega stoletja so se začeli sklicevati na elemente narave, kasneje pa so jih začeli uporabljati za predstavljanje skupnosti. Takšen je primer državnih himn, ki odražajo identiteto ljudstva.

• Poglej tudi: vrste pesmi

Značilnosti himne

• Teme. Teme himne so lahko življenja ali dejanja bogov, junakov, svetnikov ali pomembnih oseb; nepozabni dogodki ali reprezentativni elementi naroda ali skupnosti.
  instagram story viewer
• Struktura. Strukturo himne tvorijo kitice (kompleti verzi) in v mnogih primerih z refreni ali refreni (kitice, ki se ponavljajo v različnih delih skladbe).
• Pripovedovanje Y opis. V hvalnici je zelo pogosto, da se pripovedujejo različni dogodki ali da so opisane značilnosti obravnavane teme. V obeh primerih je vedno uporabljen praznični in čustveni ton.
• Retorične figure. Govorne figure se pogosto uporabljajo v hvalnicah, kot je portret, hiperbola ali primerjava, z namenom izdelave estetske kompozicije.

primeri hvalnic

1. Odlomek "Himna III - Apolonu" (Menijo, da je bila napisana med letoma 660 in 585 a. C.), od Homerja

Njegov oče daje ta nektar v zlati skodelici,
pozdravi svojega sina, nato pa še druga božanstva 
tam se naselijo; veseli se avgustovskega leta 
ker je rodila mogočnega sina, oboroženega z lokom.
Zdravje, blaženi Leto, saj si rodila slavne otroke,
Suvereni Apolon in Artemida, ki strelja na puščice,
ona v Ortygiji in on v skalnatem Delosu,
naslonjen na visoko goro, eminenca Cinto,
zelo blizu palme, poleg tokov Inopo.
Kako bom slavil vas, ki ste v vseh slavljeni 
himne?
Za povsod, Phoebus, je na voljo pesemski material 
vaše Veličanstvo,
naj bo na celini, rejec telic, naj bo na otokih;
vse stražnice so ti všeč, visoki vrhovi 
visokih gora in rek, ki se izlivajo v morje,
rtov, ki gredo v vode in 
morskih zalivov. (…)

1. Odlomek iz "Himna Zevsu" (280 pr.n.št C.), Kalimaha

1. "To Hecate (Mati sveta)" (napisano v pozni antiki), Anonim

Enodia Triple Hecate, čudovita dama
kopenskih, vodnih bitij, sideričnega prostora;
podzemlje, zavito v rumen plašč,
zaščiti nas s temnimi duhovi, ki preganjajo tvoj mrak!
Slava ti, Persea, samotno božanstvo!
Ti, ki držiš ključe sveta, nezmotljiv,
ki se zabava z jeleni, nočnim lovcem,
nepremagljiv suveren, ki ga vodijo biki,
Vodenje, negovanje nimfe, ki tava po gorah, poslušaj 
prosilcem, ki s svojimi svetimi obredi častijo tvojo moč,
 vodi visokonaravne pastirje na našo stran.

1. "Prva nedeljska hvalnica" (pozno 4. stoletje n.š.) C.), svetega Ambroža

večni stvarnik stvari,
Ti vladaš nočem in dnevom,
In izmenično svetlobo in temo
Lajšaš utrujenost življenja.

Priklic svetlobe iz senc
Glasnik sonca povzdigne glas:
Nočna jasnost popotnikov,
To loči noč od noči.

Ko to sliši, zvezda vzhaja
In končno izbriše temo iz zraka,
Potem pa trma duhov
Hudobni so naredili konec svojim zlim dejanjem.

S tem glasom, ki oživlja naut
Valovi oceana se umirijo,
S tem glasom do samega kamna
Cerkev se spominja svoje krivde.

Petelin poje in kliče speče
Graja ležalnike in graja
Tistim, ki se njihovi pesmi upirajo.
Zato vstanimo odločno.

Petelin poje in upanje se ponovno rodi,
Povrnite zdravje ranjencem,
Tatovo bodalo se vrne v nožnico
In vera se prebuja v padlih,

Oči, Gospod, usmeri na tiste, ki se obotavljajo,
In naj vsi popravijo vaš videz:
Z njim boste podprli tiste, ki se spotaknejo.
in prisilil ga boš plačati za svoj zločin v solzah,

Osvetli naše čute s svojo lučjo,
Razgnati utrujenost naših umov,
in bodi prvi, ki mu hvaležen,
Naj se naši glasovi dvignejo, ko zazvenijo.

Slavljen bodi večni Oče,
Tako kot njegov Sin Jezus Kristus
In tako kot Paraclete Spirit,
Zdaj in za vedno in vedno.

1. "Vdano te obožujem" (konec 13. stoletja), svetega Tomaža Akvinskega

Vdano te obožujem, skriti Bog,
resnično skrita pod temi videzi.
Moje srce se ti popolnoma podredi,
in se popolnoma preda premišljevanju o tebi.

Ko sodimo o Tebi, so pogled, dotik, okus napačni;
a uho je dovolj, da trdno verjameš;
Verjamem v vse, kar je rekel Božji Sin:
nič ni bolj resničnega od te besede Resnice.

Na križu se je skrilo samo božanstvo,
a tu se skriva tudi Človeštvo;
vendar verjamem in priznavam oboje,
in vprašam, kaj je prosil tisti skesani tat.

Ne vidim rane, kot jih je videl Tomás 
vendar priznam, da si moj Bog:
daj, da vedno bolj verjamem vate,
Naj te čakam in te ljubim.

Spomin na Gospodovo smrt!
Živi kruh, ki človeku daje življenje:
Daj moji duši, da živim od Tebe 
In naj vedno uživam v tvoji sladkosti.

Gospod Jezus, dobri pelikan,
očisti me, nečistega, s svojo krvjo,
iz katerega se lahko osvobodi ena sama kapljica 
vseh zločinov vsemu svetu.

Jezus, ki ga zdaj vidim skritega,
Prosim te, da se izpolni tisto, po čemer tako hrepenim:
da ko te gledaš iz oči v oči,
Naj bom vesel, ko vidim tvojo slavo. Amen.

1. Odlomek "Himne nesmrtnosti" (zgodnje 19. stoletje), avtorja Joséja de Esproncede

Pozdravljeni, ustvarjalni plamen sveta,
ognjeni jezik večnega znanja,
čisti kalček, plodno načelo,
da prikleneš smrt k svojim nogam!

Spodbujaš inertno snov,
ukažeš ji, da se zbere za življenje,
modelirate njegovo blato in ustvarjate
na tisoče bitij neskončnih oblik.

Zaman motite svoja dela
smrt morda zmagovita;
njegovih ostankov dvigni roko
nova dela spet zmagoslavna. (…)

O življenju v globokem oceanu
človek lebdi v večnem zamahu,
in obilno razlij svojo roko
ustvarjalno seme v vašem bitju.

Šibek človek, dvigni čelo,
daj svojo ustnico v njen večni tok;
boš kot sonce na vzhodu,
boš, kot svet, nesmrten.

1. Odlomek "državne himne Peruja" (1821), avtorja José de la Torre Ugarte (besedilo) in José Bernardo Alcedo (glasba)

Refren

Svobodni smo, bodimo vedno
in preden sonce zanika svoje luči,
da pogrešamo slovesno zaobljubo
da je država povzdignila v Večni.

 Verz I

Dolgo časa so Perujci zatirali
vlekla se je zlovešča veriga;
obsojen na kruto suženjstvo
dolgo v tišini je ječal.
Bolj samo sveti krik
Svoboda! Na njenih obalah se je slišalo,
suženjska brezvoljnost se trese,
ponižani vrat se je dvignil.

Verz II

Že ropot jeznih verig
da smo slišali tri stoletja groze,
svobodnega do svetega krika
da je svet začuden slišal, je prenehalo.
Povsod vneti sveti Martin,
Svoboda, svoboda, izražena,
in ziba svoje dno Ande
so to tudi enoglasno napovedali.

Verz III

Z njegovim vplivom se ljudstva prebujajo
in kakor strela je teklo mnenje;
od prevlake do ognjenih dežel
od ognja do zamrznjenega območja.
Vsi prisegajo, da bodo prekinili povezavo
da je narava obema svetovoma zanikana,
in zlomi to žezlo Španije,
ponosno naslonil na oba. (…)

1. "Himna Valencijske skupnosti" (1909), Maximiliano Thous Orts (besedilo) in José Serrano Simeón (glasba)

Da bi Španiji ponudili novo slavo
Naša regija se je znala boriti!
že v delavnici in na terenu odmeva
pesmi ljubezni, himne miru!
Pojdi v regijo
ki napreduje v zmagoslavnem pohodu!

Prihaja podariti moj vrt
bogastvo, ki ga hrani,
in voda žubori pesem veselja
ki se je rodila v ritmih mavrske kitare.

poveljuj umetniškim paladinom,
da ti ponujajo svoje lovorike
in pri tvojih nogah, sultanija, moji vrtovi skrbijo
tapiserija iz vrtnic, tuberoze in nageljnov.

Zagotavljajo bogat zaklad
nasadi pomaranč ob rečnih bregovih;
viseči grozdi zlata
pod oboki palm.

Zveni, ljubljeni glas
in zmagovito živahni so,
zapiske zore
pojejo zmagoslavje regije.

Zbudimo se, Valenciani!
da je naš glas
luč pozdravi
novega sonca!

Da bi Španiji ponudili novo slavo
Naša regija se je znala boriti!
že v delavnici in na terenu odmeva
pesmi ljubezni, himne miru!

Lebdi v zraku
naša gospa!
Slava domovini!
Naj živi Valencia!
V živo! V živo! V živo!

1. "mehiška himna" (1854), Francisco González Bocanegra (besedilo) in Jaime Nunó (glasba)

Refren

Mehiški do vojnega krika
Jeklo se pripravlja in bridon,
in naj se zemlja trese v svojih središčih
na glasno bučanje topov.
In naj se zemlja trese v svojih središčih
na glasno bučanje topov.

Verz I

Cina O domovina! tvoji oljčni templji
božanski nadangel miru,
da je v nebesih tvoja večna usoda
z božjim prstom je bilo napisano.
Ampak če si upam čudnega sovražnika
oskruni svojo zemljo z njeno rastlino,
pomisli, ljubljena dežela! kot nebesa
Z vsakim sinom ti je dal vojaka.

Refren

Verz II

Vojna, vojna brez premirja tistemu, ki poskuša
države umazati grbe!
vojna, vojna! domoljubne zastave
v valovih krvi se namakajo.
Vojna, vojna! v gorah, v dolini,
grozljivi topovi grmijo
in zvočni odmevi odmevajo
z glasovi ¡Uniona! Svoboda!

Refren

Verz III

Prej, Domovina, naj bodo tvoji otroci brez obrambe
Upognite vratove pod jarmom,
tvoja polja so zalita s krvjo,
Njegova noga je stopila na kri.
In vaši templji, palače in stolpi
zrušiti se z grozljivim trkom,
in njegove ruševine obstajajo in pravijo:
Od tisoč junakov je bila tu domovina.

Refren

Stanca IV

Domovina! Domovina! vaši otroci prisegajo na vas
izdihni na svojih oltarjih njegov dih,
če je bugla s svojim bojevitim naglasom
Poziva jih, naj se borijo s pogumom.
Za vas oljčne girlande!
za njih spomin na slavo!
lovorika zate zmage!
častni grob zanje!

Refren

1. "Himna Don Pedru Calderónu de la Barci ob drugi stoletnici njegove smrti" (1881), Ventura Ruiz Aguilera (besedilo) in Tomás Bretón (glasba)

Reference

• Priročniki za zarodke. (s.f.). Umetnost ustvarjanja verzov.
• Montaner, A. (2015). Slovar žanrov in liričnih modalitet španske književnosti. DOI: 10.13140/RG.2.1.2607.5368
• Rubio Escudero, C. (2015). himna. V Španski slovar mednarodnih literarnih izrazov. Pridobljeno 9. maja 2022 iz http://www.proyectos.cchs.csic.es/detli/sites/default/files/Himno.pdf

Sledi z:

• ode
• Ekloga
• Epigram
• soneti
• Jaz liričen in jaz poetičen
• zvrsti poezije