Opredelitev Nahuatl literature

Anani Hernandez Velazquez
Lic. v hispanskem jeziku in književnosti

Nahuatl literatura je niz skladb, ki so bile ustvarjene v tem jeziku pred obdobjem ali med njim osvajanja, ki so danes ohranjena po zaslugi ustnega izročila in izvirnega dela verskih misijonarjev.

Majhne črke, natisnjene na mehiškem bankovcu za 100 pesov, ki je vedno manj v obtoku, so eno eden najbolj priljubljenih prispevkov in so ga pripisali Nezahualcóyotlu, najbolj reprezentativnemu pesniku to literature. On Drobec Uvrščen je v cuícatl, ki je ime ene od dveh zvrsti literature Nahuatl in tisti, ki se nanaša na poezijo ali pesem, drugi je tlahtolli, ki bi ga danes razumeli kot prozo oz. govor.

Rodova Cuícatl in tlahtolli

Toda kaj je bila poezija v kulturi Nahuatl? Kakšen pomen je imela beseda za mezoameriškega človeka? Obstaja več vrst in xóchitl, in cuícatl, cvet in pesem, za katere so značilni predvsem difrazmi in paralelizmi; prvi strne široke ideje v kratke besede, drugi pa ponovijo isto skladenjsko strukturo s spremembo nekega elementa.

Kar zadeva vrste v xóchitl, jih imamo v cuícatl 7: teotlatolli, ki so obravnavali izvor sveta in označevanje bogov; teocuícatl, ki naj bi povzdigoval bogove; xopancuícatl, ki so bili proti življenju in sreča; xochícuicatl, ki je govoril o dobroti in bratstvu (primer je Nezahualcóyotl z zgoraj navedeno pesmijo); yahocuícatl, ki so bile vojne pesmi; icnocuícatl, ki se prevaja kot žalostne pesmi; in cuecuechcuícatl, glede provokacije.

Kot primer tlahtolli ga najdemo v Teoamoxtli ali Božanski knjigi izvora, v njem je mit o "soncih ali obdobjih, ki so obstajala", razvidno je, da iz mislil Nahuatl je svet obstajal že večkrat in da je konec vsakega zahteval uničenje – to pojasnjujejo naravni pojavi in ​​način, kako so dojemali čas –. V tem smislu je bila razlaga za čas mezoameriških ljudstev ciklična, a spreminjajoča se, nekoliko podobna spirali.

V "Sonca ali dobe, ki so obstajale" prva kitica pravi:

Ponavljajoča se figura v spisih nahua je zelo pogosta, nekakšna anafora, ki gradi globoko pripoved, ki daje pomen, ne le na mit, ampak na široko paleto zgodb, ki so se prenašale ustno, tako kot ostale starodavne literature v svetu.

Primeri, ki odražajo zgodovino, ki jo živi kultura

Kaj se je zgodilo s prihodom konkvistadorjev? Pesmi so bile za odvetnike Nahua način izražanja, preden so dogodki dobili icnocuícatl ali žalostne pesmi pravi smisel. Ne samo, da so bili napisani in pripovedovani miti o izvoru, ampak tudi o padcu azteškega imperija, znamenja, ki so vznemirila um naseljencev in zlasti Moctezume, zadnjega cesarja Azteški. On in Cortés sta se zapisala v zgodovino kot nasprotnika, slednji s pomočjo znanega domačina: "La Malinche", ki je v Mehiki poosebitev izdaje, tudi pridevnik "malinchista" označuje tisto osebo, ki zavrača svoje in ima raje tisto, kar je tuje. Eno od znamenj, ki pritegne veliko pozornosti:

Kar je danes znano kot "Legenda o La Lloroni", je bilo rešeno od tistih dni. Je simbol za identitetanedvomno mehiški; ki, čeprav je danes dobilo »grozljive« prizvoke, razkriva nemir staroselcev, v katerem je mati jokala zaradi izgube svojih otrok.

Spričo vojn so Mehičani ostali pogumni, a bolečina in tesnoba sta bili močnejši. To je zapisano v naslednji žalostni pesmi, ki odraža tesnobo domorodcev v pesmi z naslovom "Zadnji dnevi mesta Tenochtitlan":

Veliko je bilo uničenega, preživeli so se morali prilagoditi novemu tradicije, so nekateri bratje misijonarji spodbujali združevanje običajev in načinov življenja. Bilo je nesporno versko zlitje, jezikoslovje, socialno in kulturno, ki je ohranjena do sedaj. Nahua misli si je prizadevala za preživetje v jezik, v svetovnem nazoru domorodnih ljudstev in njihove tradicije.

Najpomembnejša predstavnika nahuatlske literature sta Nezahualcóyotl in Nezahualpilli, oba sta bila tlatoanija (vladarja cesarstva), oče in sin, saj niso bili vsi usposobljeni za pisati, filozofirati, poetizirati. V ustnem govoru, v mitih in v vsakdanjem življenju so bile prenesene mnoge kreacije, ki so se danes prenašale. Konkretnih avtorjev ne poznamo, bili pa so identiteta ljudstva, ki je nosilec identitete. mehiški.

Konzultirana bibliografija

Garibay Kintana, A. M. in Leon-Portilla, M. (2015). Vizija poražencev. Domorodni odnosi osvajanja. Mehika: UNAM.