10 primerov dramskega besedila

A dramsko besedilo Gre za pisanje, katerega izdelava želi biti predstavljena v a igrati. Razlikuje se od drugih vrste besedil katerih zasnova je namenjena branju in ne interpretaciji. Na primer: Romeo in Julijaavtor William Shakespeare.

Ta vrsta besedila predstavlja konflikte likov, ki so uprizorjeni z uporabo dialogov, skozi katere se dejanja izvajajo pred občinstvom. Lahko so napisani v prozi ali verzih, prostor pa deluje kot njihov strukturni princip. Zraven pripoved Kljub temu lirika, dramsko besedilo predstavlja enega od treh literarne zvrsti najpomembnejše klasike.

Dramska besedila običajno vsebujejo dve ravni:

• glavno besedilo. Sestavljena je iz dialogov, monologov in stranskih besed. The dialogi med liki so glavni medij, v katerem se odvija dogajanje. The monologi So samotni govor, ki ga naredi lik, da odraža in izrazi svoje čustva. Dodatki so kratki komentarji likov, ki niso namenjeni nobenemu od sogovornikov, temveč njim samim in s tem občinstvu. Predvsem pa izražajo razpoloženje in telesno naravnanost.
instagram story viewer
• sekundarno besedilo. Sestavljen je iz niza opomb, razlag in navedb, povezanih z uprizoritvijo prijavljenih dejanj. Ta vrsta dimenzije Imenuje se didaskalija. Obstajajo splošne in posebne dimenzije. Prvi označujejo kraj dogajanja, čas, kuliso, zunanji videz liki (oblačila, fizični videz), gibi likov, zvočni učinki in strela. Navedeni so v poševnem tisku in brez oklepajev. Slednji lahko nakazujejo intonacijo, gesto, gibanje in mimiko, ki jih mora lik izvajati, in so vmešani v dialog. Pojavijo se v poševnem tisku in med njimi oklepaj.

• Poglej tudi: Drama

Značilnosti dramskega besedila

• Struktura. Razdeljen sem na Uvod, vozel in izid, tako kot večina Pripovedna besedila. Imajo močno povezavo z dialektiko, konflikti znotraj dramskih besedil pa napredujejo v izmenjavi vprašanj in odgovorov do rešitve.
• oddajniki. Zajema tri različne vrste izdajateljev: avtorja dramatika, igralce in režiserja.
• kode. Ne vsebuje pripovedovalca ali opisov, ampak dejstva predstavljajo odnosi, geste, dialogi in monologi, ki jih vzdržujejo liki. V dramskem besedilu soobstajajo verbalni kod (beseda), nebesedno (scenografija, šminka, luč, zvok) in parabesedno (intonacija, premori, poudarki).
• dialogi. Ima drugačen slog dialoga od pripovedi, saj je ime vsakega lika vedno napisano pred parlamentom. Dialogi morajo biti sintetični, neposredni in v situaciji; prikazati morajo značaj lika in pospešiti dramsko dejanje.
• Znaki. Predstavi imena likov na začetku prizora, ki so običajno po vrstnem redu pojavljanja. Na tej točki je običajno navedenih več informacij, kot so starost, družbeni položaj, odnos do drugih likov itd.
• stranke. Razdeljen je na dejanja, slike, prizore; za razliko od pripovednih besedil, ki so običajno razdeljena na poglavja.
• Meriti. Njegov namen je predstavitev njegove vsebine javnosti.

vrste dramskega besedila

Obstajajo tri podzvrsti dramskega besedila par excellence: drama, tragedija in komedija.

• drama oz tragikomedija. Sestavljen je iz kombinacije elementov tragedije in komedije, zato gre za hibridno dramsko besedilo, ki obnavlja velike dramske teme, vendar predstavljene na lahkotnejši način, realističen in na zabaven način.
• Tragedija. Predstavljajo like z globokimi konflikti, povezanimi z velikimi temami človeštva, kot je npr ljubezen, čast, smrt, maščevanje. Prizadeva si ustvariti katarzični učinek na prejemnika z izpostavljanjem dogodkov s katastrofalnim koncem.
• Komedija. V središču so smešne vsakdanje zgodbe, katerih konflikti so predstavljeni s humorjem, pretiravanjem in celo posmehom. Publika se zlahka poistoveti z liki komedije in konec je vedno pozitiven za vse.
  

primeri dramskih besedil

1. delček Kralj Ojdip (429 pr. n. št C.), Sofoklejevega.

REFREN.- Mislim, da ne misli na nikogar drugega, razen na tistega, ki si ga poskušal videti, preden je prišel s terena. Ampak tukaj je Jocasta, ki bi to lahko bolje povedala.
OJDIP.- Ženska, ali poznaš tistega, ki smo ga želeli malo prej predstaviti? Je on tisti, na katerega se sklicuje?
YOCASTA.- In kaj je s tem, kar je rekel o naključni osebi? Ne bodite pozorni, saj se nočete po nepotrebnem spominjati, kaj je rekel.
OJDIP.- Bilo bi nemogoče, da ne bi odkril svojega izvora s takšnimi znaki.
JOCASTA.- Ne, za bogove! Če vas kaj skrbi v vašem življenju, tega ne raziskujte. Dovolj je, da sem v stiski.
OJDIP.- Pomiri se, kajti tudi če se izkažem za sužnja, sin matere suženjke treh generacij, ne boš videti neplemenit.
YOCASTA.- Vseeno me ubogaj, prosim te. Ne naredi tega.
OJDIP.- Ne bi te mogel ubogati, če ne bi jasno ugotovil.
YOCASTA.- Govorim, ker dobro vem, kaj je zate najboljše.
OJDIP.- No, najboljša stvar zame me že dolgo muči.
JOCASTA.- Oh revež! Naj nikoli ne izveste, kdo ste!
OJDIP Bo kdo pripeljal pastirja zame? Naj ta uživa v svojem mogočnem rodu.
YOCASTA.- Ah, ah, nesrečnik, saj te lahko kličem edino tako in od zdaj naprej nič drugače!

(Jokasta vidno pretresena vstopi v palačo.)

1. Prizor V zaselkov (1603), William Shakespeare.

HAMLET sam.

HAMLET Oh! Ko bi se ta pretrda gmota mesa lahko zmehčala in likvidirala, raztopila v nalivih solz! Ali Vsemogočni ne bo obrnil topa proti morilcu samega sebe! Oh! Bog! Oh! Moj Bog! Kako utrujen od vsega se mi zdijo užitki sveta nadležni, neokusni in nečimrni! Nič, nič nočem od nje, je neobdelana in nesramna njiva, ki le obiluje z nesramnimi in grenkimi sadovi. Da se je to zgodilo dva meseca po njegovi smrti! Ne, ne toliko, ne še dva meseca. Tistega odličnega kralja, ki so ga primerjali z njim kot s satirjem, Hiperiona; tako ljubeča moja mati, da niti nebeški zrak ni dovolil, da bi dosegel drzni njen obraz. Oh! Nebo in zemlja! Zakaj ohranjam svoj spomin? Ona, ki mu je izkazovala tako ljubeče, kot da njegove želje zrasle v posesti. In vendar, čez mesec dni... Ah! Nočem razmišljati o tem. Krhkost! Imaš žensko ime! V kratkem mesecu dni in še preden je razbila čevlje, s katerimi je, podobno kot Niobe, oblita s solzami, spremljala telo mojega žalostnega očeta... Ja, ona sama. Nebesa! Divja zver, nezmožna razuma in govora, bi pokazala trajnejšo žalost. Nazadnje se je poročila z mojim stricem, očetovim bratom; vendar nič bolj podoben njemu, kot sem kot Herkul. Čez mesec dni... z očmi, še vedno rdečimi od perfidnega joka, je bila poročena. oh! Zločinska naglica! S tako marljivostjo boš zasedel incestuozno posteljo! Niti to ni dobro, niti ne more dobro obroditi. Toda raztrgaj se na koščke, srce moje, ker mora biti moj jezik potlačen.

1. Odlomek tabele II iz Krvava poroka (1931), Federico Garcia Lorca.
   

(Vstopijo k otroku. Vstopi LEONARDO.)

LEONARDO.- In otrok?
ŽENSKA.- Zaspal je.
LEONARDO.- Včeraj ni bilo dobro. Ponoči je jokal.
ŽENSKA.- (Veselo.) Danes je kot dalija. In ti? Ste šli do podkovca?
LEONARDO.- Od tam prihajam. Boš verjel? Konja že več kot dva meseca obuvam z novimi podkovanji in mi vedno odpadejo. Očitno jih je izruval s kamenjem.
ŽENSKA.- In ga ne uporabljate veliko?
LEONARDO.- Ne. Skoraj ga ne uporabljam.
ŽENSKA.- Včeraj so mi sosedje povedali, da so te videli na robu planjave.
LEONARDO.- Kdo je to rekel?
ŽENSKA.- Ženske, ki nabirajo kapre. Mimogrede, bil sem presenečen. To si bil ti?
LEONARDO.- Ne. Kaj bi počel tam, v tisti suhi deželi?
ŽENSKA.- To sem rekel. Toda konj je pokal od znoja.
LEONARDO.- Si ga videl?
ŽENSKA.- Ne. Moja mama.
LEONARDO.- Ali je z otrokom?
ŽENSKA.- Ja. (…)
LEONARDO.- (Vstane.) Grem ga obiskat.
ŽENSKA.- Pazi, spi.
TAŠČA.- (Gre ven.) Kdo pa daje te dirke konju? Tam spodaj je, iztegnjen, z velikimi očmi, kot bi prišel s konca sveta.
LEONARDO.- (Kislo.) Jaz.
TAŠČA.- Oprostite; tvoj je.
ŽENSKA.- (Sramežljivo.) Bil je pri merilcih pšenice.
TAŠČA.- Zame pa naj poči. (Sedi.) 

(Pavza.)

1. delček Kdo se boji Virginie Woolf? (1962) Edwarda Albeeja.

Jorge: Ta priložnost se ponudi enkrat na mesec, Marta. Navajena sem na to. Enkrat na mesec se pojavi Marta, nerazumljena, sladka deklica, deklica, ki pod božanjem spet zacveti in verjel sem večkrat, kot se želim spominjati, zakaj pa ne; Rad bi mislil, da sem idiot. Ampak zdaj ti ne verjamem... preprosto ti ne verjamem. Zdaj ni več nobene možnosti, da bi imela minuto sreče... midva skupaj.
Marta (agresivno): Mogoče imaš prav, draga. Med tabo in mano ni možnosti za nič... ker ti nisi nič! WOW! Pomlad je prišla nocoj na očetovi zabavi! (Z močnim prezirom, a tudi z grenkobo). Sedel sem tam... gledal sem te... potem sem pogledal moške okoli tebe... mlajše... moške, ki bodo nekaj postali. Pogledal sem te in nenadoma ugotovil, da ne obstajaš več. V tistem trenutku je počila vzmet! (Končno zlom! In zdaj bom to zavpil s štirih vetrov, zatulil jo bom in vseeno mi je, kaj počneš. In povzročil bom škandal, kakršnega še nisi videl.
Jorge (zelo mirno): Všeč mi je ta igra. Začnite in videli boste, kako ubijam bistvo.
Marta (upajoče): Je to izziv, Jorge?
Jorge: To je izziv, Marta.
Marta: Izgubil boš, draga.
Jorge: Previdno, Marta... Raztrgal te bom.
Marta: Nisi dovolj moški za to... nimaš poguma.
Jorge: Vojna do smrti?
Martha: Do smrti.

(Nastane tišina. Oba sta videti olajšana in navdušena.)

1. Delček 1. epizode Calderon (1973), Pier Paolo Pasolini.

ROSAURA: Te zavese na oknih! Kako čudovite stvari! O takih zavesah lahko samo sanjamo!
Tuj sem jim: njihova cena
Ni v mojih spominih – niti v običajih – 
Niti približno ni v mojih zmožnostih!
In ta preproga, ta tla!
Vse to mi ne pripada, ker ne vem 
niti bogastva niti tega, kar je z njim povezano.
STAR: -Rosaura, poskusi mi zdaj pomagati: v svojem razumu
nekaj se je zlomilo in, žal, se je začelo
zlomi tudi v mojem. Ta najin duo je absurden.
Poskusite se osredotočiti... Kaj ste nocoj sanjali?
ROSAURA: Ničesar nisem sanjala, ker TO so sanje.
ESTRELLA: Ampak ker vem, da niso sanje,
saj sem tvoja sestra in sem živela
tvoja resničnost z menoj, je treba vsaj poskusiti,
predpostavimo, s hipotezo, da to niso sanje.
Simulirajmo igro.
ROSAURA: Kakšno igro?
ZVEZDA: Pretvarjajmo se, da res ne prepoznaš te postelje,
v kateri si se zjutraj zbudil,
niti jaz, tvoja sestra, niti ta hiša, imenovana v družini,
V šali, Zimski dvorec in vse ostalo ...
ROSAURA: -In potem?
ZVEZDA: Pretvarjaj se, potem pa se pretvarjaj, da ničesar ne veš
sveta, kjer ste se zjutraj zbudili in živite;
in delal se bom, da ti moram razložiti, kako je s stvarmi ...
ROSAURA: -In vse to s kakšnim namenom?
ZVEZDNICA: Ker ti nihče nikoli ne bo priskočil na pomoč (…)!

1. Fragment prvega dejanja iz Jettatore! (1904), avtorja Gregory de Laferrere.
   

najprej ukrepaj

Elegantna soba. Miza v sredini z revijami in časopisi. Kamin ali klavir na forumu na levi. Kavč nad forumom na desni. prižgan lestenec

Yo

CARLOS. -Daj no, Lucia... enkrat za vselej. Ja ali ne?
LUCIJA. - Samo ne morem se odločiti, Carlos. In če sem znan?
CARLOS. – Ne bodi neumen … Kaj ti lahko zaupaš? Vse je stvar trenutka.
LUCIJA. "Če bi nas odkrili!"
CARLOS. – Ampak ne razmišljaj o tem!… Ni mogoče. Zagotavljam vam, da nas ne bodo odkrili. Zakaj si vedno predstavljate najslabše? Vse imam pripravljeno. Enrique bo čakal na vogalu ...
LUCIJA. – Ni mi do tega, Carlos… Strah me je…
CARLOS. »No, kar vidim, je, da ti sploh ni mar zame.
LUCIJA. -Ne govori tega. Veš, da to ni res.
CARLOS. "Vendar obstaja dokaz.
LUCIJA. –Če ne morem ljubiti nikogar drugega kot tebe. Kot da ne bi vedel! (…)
CARLOS. »Daj no, Lucia, ne bodi dekle. Iščete izgovore, da bi se zavajali. Zdi se neverjetno, ženska! (Čuti se korake.)
LUCIJA. »Prihaja mama. (Pobegne na levo.)

1. IV. prizor iz Hiša za lutke (1879), Henrik Ibsen.

prizor IV 

ELENA (Vstopi): Oprostite, gospa... Tam je gospod, ki želi govoriti z odvetnikom...
NORA: Misliš na direktorja banke.
ELENA: Ja, gospa, direktorju; ampak ker je zdravnik notri... nisem vedela...
KROGSTAD (se predstavi): Jaz sem, gospa. (Helena odide. Cristina zadrhti, vznemirjena je in se obrne k oknu.)
NORA (se zmedeno in tiho približuje njemu): Ti? Kaj se dogaja? Kaj imaš povedati mojemu možu?
KROGSTAD: Z vami želim govoriti o zadevah v zvezi z banko. Tam imam malo službo in slišal sem, da bo vaš mož naš šef...
NORA: Res je.
KROGSTAD: Poslovne zadeve, gospa, nič več kot to.
NORA: Potem se potrudi in pojdi v pisarno. (Ravnodušno ga pozdravi, zapre vežna vrata, nato pa gre k ognjišču.)

1. Fragment prvega dejanja iz Kako pomembno je biti imenovan Ernesto (1895) Oscarja Wilda.

GRESFORD.- (Gre do kavča in poklekne nanj.) No; In kaj še posebej najdete v njem? Bodo vse tete velike? So tudi majhne... Misliš, da morajo biti vse tete take kot tvoje. Neumno je! Daj no, lepo mi vrni mojo cigaretnico! (Lovi ARCHIBALDA po sobi.) 
ARČIBALDO.- Da. Toda zakaj te teta tukaj kliče stric? "Spominjam se male Cecilie z vso njeno ljubeznijo do njenega dragega strica Juana." Razumem, da nič ne preprečuje, da bi bila teta majhna; ampak za teto, ne glede na to, kako velika je, da lastnemu nečaku reče stric, mi je nerazumljivo. Poleg tega ti ni ime Juan, ampak Ernesto.
GRESFORD Ne, gospod; moje ime ni Ernesto; Moje ime je Juan.
ARCHIBALDO.- Vedno si mi govoril, da ti je ime Ernesto. Vsem sem te predstavil kot Ernesta. Odzivaš se na ime Ernesto. Popolnoma nesmiselno je, da zanikaš, da se imenuješ Ernesto. Na tvojih kartah je. (Vzame enega iz torbe.) "ERNESTO GRESFORD, Albany, 4." Ohranil ga bom kot dokaz, da ti je ime Ernesto, če mi boš to kdaj poskušal zanikati, ali Susani, ali komur koli drugemu. (Pospravi kartico v žep.) 
GRESFORD. – No, kakorkoli; Moje ime je Ernesto v Londonu in Juan na podeželju; in tisto cigaretnico so mi podarili na podeželju. Ste že zadovoljni?

1. delček delovati brez besed (1956) Samuela Becketta.

ZNAK:
Moški. Običajna gesta: zložite in razgrnite robček.

SCENA:
Puščava. Bleščeča osvetlitev.

AKCIJA:
Če se spotakne od desnega okvirja, se človek spotakne, pade, takoj vstane, se očisti, premisli.
Desni okvir signala piščalke.
Pomisli, izstopi na desno.
Takoj ga vrže nazaj na oder in se spotakne, pade, takoj vstane, se očisti, razmišlja.
Piščalka levi okvir.
Pomislite, izstopite levo.
Takoj ga vrže nazaj na oder in se spotakne, pade, takoj vstane, se očisti, razmišlja.
Piščalka levi okvir.
Razmišlja, gre do levega okvirja, se ustavi, preden ga doseže, vrže nazaj, se spotakne, pade, takoj vstane, se očisti, razmišlja.
Majhno drevo se spusti s kril, se usede. Le veja tri metre nad tlemi in na konici tanek šop palm, ki meče rahlo senco.
Razmišljaj naprej. Piščalka navzgor.
Obrne se, zagleda drevo, se zamisli, gre proti drevesu, sede v senco, gleda svoje roke.
S kril se spustijo krojaške škarje, ki se ustavijo pred drevesom meter od tal.
Še naprej gleda svoje roke.
Piščalka navzgor. (…)

1. Fragment četrtega prizora iz Tramvaj z imenom Desire (1948) Tennesseeja Williamsa.

BLANCHE (gre do naslonjala stola in se nato približa Stelli): -To, o čemer govoriš, je brutalna želja... preprosto... Želim si... ime tistega ropotajočega tramvaja, ki hrupno drvi skozi sosesko, skozi eno od ozkih ulic in potem skozi drugo...
STELLA: Ali nisi nikoli potoval z njim?
BLANCHE: -Ta tramvaj me je pripeljal sem... Kjer sem odveč in kjer me je sram biti.
STELLA (naredi korak v levo): Torej... se ti ne zdi, da je tvoj vzvišeni vzdušje malce stran?
BLANCHE (sledi ji in jo ustavi ter jo prisili, da se obrne): -Nisem niti se ne počutim večvredno, Stella. Verjemi mi. Tega ni! Samo to se zgodi. Vidim take stvari. S človekom, kot je Stanley, lahko greš ven... enkrat... dvakrat... trikrat, ko imaš hudiča v telesu. Ampak... Živi z njim! Imej otroka z njim!
STELLA: -Rekla sem ti, da mi je všeč.
BLANCHE (naredi korak v desno): Potem pa trepetam zate! Enostavno…trepetam zate!
STELLA (odide do naslanjača, se usede in stekleničko z lakom, ki ji je na dosegu roke, postavi na pohištvo): -Ne morem ti pomagati, da bi trepetala, če vztrajaš pri trepetanju! (Pavza. Sliši se žvižg in ropot bližajočega se vlaka.)

Interaktivna vaja za vadbo

Sledi z:

• dramske pesmi
• kratke igre
• Sinopsis Hamleta
• Pripovedno besedilo

Reference

• Roman Calvo, N. (2003). Brati dramsko besedilo. Od besedila do uprizoritve. Mexico D.F., Uredništvo Pax Mexico.
• »dramsko besedilo« in Wikipedia.
• »dramsko besedilo« in EcuRed.