Pomen lateralnosti

Serena Cuoghi
Naziv profesorica biologije

Kot prostorska sposobnost lateralnost omogoča: 1) izvajanje kompleksnejših gibov; 2) motorična koordinacija med desnim in levim delom telesa in obratno ter razlikovanje med zgornjimi in spodnjimi okončinami; 3) imajo sposobnost podvajanja sinhroniziranih gibov, ki jih izvajajo z obema deloma telesa; 4) izkoriščanje potenciala bilateralne simetrije; in 5) zavestno razlikovanje dejanj gibanja proti določenemu mestu ali smeri in s katerim delom telesa ga izvajati.

Vzporedno z evolucijskim razvojem motoričnih zmogljivosti je bilo treba raziskati miselne sposobnosti, ki so omogočale gibe vsakokrat. vedno bolj zapleten, spremlja anatomsko dinamiko teles, začenši od sklepov, kar omogoča njegovo maksimalno uporabo del vrste, kot evolucijsko prednost pri iskanju osvajanja niš in potrebnih virov za njihovo preživetje.

orientacija v prostoru

Zahvaljujoč lateralnosti lahko izvajamo dejavnosti, kot so pisanje, ples, vožnja s kolesom in celo vožnja vozil, kar je neposreden učinek možnosti razlikovanja med naš položaj in položaj elementov okoliškega okolja, zaznavni dražljaj, ki posledično zagotavlja veliko informacij za zaznavo kompleksnejše orientacije v prostoru, ki nam omogoča povezavo z vektorskim občutkom, kam bi morali iti ali od kod prihajamo, čeprav v veliko manjši meri kot drugi sesalci in celo tisti, ki ga imajo njihovi žuželke.

Največja prednost za razvoj dejavnosti, ki zahtevajo visoko natančnost in večjo pozornost, kar je zagotovo služilo kot pomembna spodbuda za razvoj možganskih centrov, ki skrbijo za nadzor nad temi sposobnostmi in s tem nad človeštvom samim v njegovi sposobnosti, da se poveže z okoljem in razvije nove sposobnosti in talente za delovanje z lastno telo.

ročne spretnosti

Vse veščine, ki jih je mogoče izvajati z rokami, kot tudi ustvarjanje z umetnostjo in obrtjo, morajo biti od začetka na zmožnost naših možganov, da razlikujejo med eno in drugo stranjo našega telesa in s tem nadzor nad njihovo učinkovito motorično koordinacijo. Natančnost, ki jo lahko nevrokirurg ali zlatar razvije v gibih svojih rok, hkrati pa manipulira z orodji za izvajanje podrobnih nalog, majhen in izjemno natančen, pod stresom, da je treba ohraniti največjo pozornost, da bi se izognili nepopravljivim napakam, je nedvomno scenarij, ki si ga marsikdo ne želi. Po drugi strani pa obstaja večja nagnjenost k iskanju tovrstne dejavnosti pri tistih, ki imajo visoko povezanost s svojo fino motoriko in upravljanjem lateralnost.

sklepanje v gibanju

Slabo obvladovanje lateralnosti je opisano med manifestacijami, ki lahko predstavljajo generatorje učnih težav, kot npr disleksijo, motnjo pozornosti in avtizem, vendar ni nujno, da je njihov izvor povezan s kakšno drugo kognitivno ali vedenjsko motnjo, temveč bolj no, produkt nizke stimulacije te zmogljivosti na nevrološki ravni, v tem primeru pa lahko njeno krepitev vodimo brez posebnega napora z veliko različnih vaj, ki Usmerjeni so na fizični ravni, za motorično koordinacijo, in na mentalni ravni preko nevrostimulacije s spodbujanjem medsebojne povezanosti možganskih hemisfer, preko vida.

Vključitev te vrste vadbe v vsakodnevne rutine omogoča ne le razvoj boljših in novih talentov, odvisnih od upravljanja telesa, temveč tudi povečati kakovost instinktivnih odzivov in takojšnjih reakcij s skrajšanjem časa, ki je potreben za um za obdelavo informacij informacije z različnih točk v okolju, uspeti uskladiti komunikacijo med zavestno, nezavedno in podzavestno ravnjo ter več učinkovito zaznavanje z različnimi čutili za ustvarjanje motoričnih odzivov, ki temeljijo na bolj zavestnih in racionalnih refleksih, kot so zgolj ti instinktivno.

Reference

Bilbao, A., & Ona, A. (2000). Motorična lateralnost kot spretnost, ki jo je mogoče trenirati: učinki učenja na spremembo lateralne težnje. European Journal of Human Movement, (6), 7-27.

Španija, m. d. c. P. in Pellicer, C. (2000). Levičarske risbe: percepcija in lateralnost (zv. 3). Publikacije univerze Jaume I.

Mayolas Pi, M., Villarroya Aparicio, A., & Reverter Masia, J. (2010). Povezava med lateralnostjo in šolskim učenjem. opombe. Športna vzgoja in šport, 2010, št. 101, str. 32-42.

Mendez, R. (2010). Lateralnost vpliva na učne težave. Digitalna revija za pedagoške delavce, 2(4), 91-97.