Pomen napadov v Oslu in na otoku Utoya leta 2011

Alsina González
Novinar specialist in raziskovalec

Spričo teroristične grožnje na svetu ni več krajev, ki bi jih lahko imeli za varne; tako tiha in osamljena država, kot je Nova Zelandija, je bila (marca 2019) tarča strašnega skrajnodesničarskega terorističnega napada na dve mošeji. Kdo bi si še pred nekaj desetletji mislil, da se kaj takega lahko zgodi.

Enako velja za tradicionalno miroljubno državo, kot je Norveška, ki je leta 2011 mir zmotila gnusen napad.

Napadi, ki so se zgodili v Oslu in na otoku Utoya 22. julija 2011, so bili nasilna dejanja, ki jih je izvedel skrajno desni »volk samotar«.

Anders Behring Breivik, kar je ime osebe, ki je zagrešila poboje, je rezultat poroka ki se je ločil, ko je bil star eno leto, in čigar mati - ki je dobila skrbništvo nad njim - ga je grdo ravnala.

Verjetno to obdobje njenega življenja pojasnjuje njen militantni antifeminizem, pa tudi a odkrito nadvladljiv in izzivalen, kot samozaščitni mehanizem pred storjenimi zlorabami za njeno mamo.

Že zelo mladega so nekateri psihologi, ki so ga pregledovali, v njem videli namige duševne nestabilnosti, ki bi lahko vodila v nevarno vedenje.

Paradoksalno je, da je med puberteto pokazal globoko zanimanje za urbano kulturo hip hop, ki je izjemno odprta, ko gre za vprašanja, kot je orientacija spolnosti ali rase, ki jo bo Breivik pozneje zavrnil.

Sošolci ga opisujejo kot zelo inteligentnega in močnega človeka, ki je poskrbel tudi za tiste, ki so bili ustrahovani.

Pri 21 letih je začel delati v podjetju, katerega ime je širši javnosti neznano, v službi za stranke po telefonu. Njegovo vedenje je opisano kot prijazno do ljudi, ki jim je služil.

Kaj se je zgodilo s prijaznim Breivikom, da je postal morilski Breivik?

Njegova natančna pot ni znana, čeprav ni nesmiselno misliti, da je bodoči terorist, ki je bil že v nastajanju, ubral pred ostalim svetom skrito pot in se radikaliziral iz začetek 90-ih prek internetnih forumov.

Njegov ego bi lahko igral vlogo, saj se Breivik ne bi želel soočiti s svojim nastajanjem svetovni nazor z drugimi različnimi in diametralno nasprotnimi pogledi, zaradi katerih bi lahko podvomil o svojem obsodbe.

Na začetku novega tisočletja je že lahko imel v mislih izvedbo napadov, kot bo kasneje izjavil med sojenjem.

Potrdil je tudi, da je že takrat promoviral lastno podjetje z omenjenim ciljem v mislih, ki omogočilo, da sem prihranil dovolj za nakup orožja in materialov, potrebnih za izdelavo eksplozivi.

Pridobljena je bila z orožjem, ki je zakonito na Norveškem, pištolo in puško, ob predložitvi dveh dovoljenj strelskega oziroma lovskega društva.

Kmetija, ki jo je imel v lasti, mu je omogočila nakup potrebnega materiala za izdelavo eksploziva.

22. julija 2011 je pred uradom švedskega premierja v Oslu eksplodirala bomba z gnojilom in ubila osem ljudi.

To je bil šele začetek; Breivikov makiavelistični um je predvidel napad v dveh fazah, pri čemer je izkoristil dejstvo, da bodo varnostne in pomočne sile zaposlene z bombo v središču prestolnice.

Le nekaj ur pozneje se je, predstavljajoč se kot policist, vkrcal na oborožen trajekt, ki ga je odpeljal na otok Utøya, kjer je ta dan potekal podmladek Delavske stranke norveški.

Breivik je z izgovorom, da poroča prav o eksploziji, in ohranil svojo vlogo policista, okoli sebe zbral mlade. Bila je smrtonosna past.

Po odprtju ognja je terorist pustil sled še devetinšestdesetih trupel, poleg osmih ljudi, ki so že izgubili življenje v eksploziji v Oslu.

Nekatere žrtve so bile stare tudi 14 let. Breivika so aretirali uro in pol po tem, ko je začel streljati.

Po njegovi aretaciji je izšel manifest, ki ga je objavil na internetu in v katerem je ponovil teze, povezane z rasizmom in belim supremacizmom.

Med temi na primer, da sta zahodna družba in način življenja v nevarnosti zaradi priseljevanja, še posebej priseljevanja iz muslimanskih držav.

Za to je okrivil tudi politične stranke levičarji, kot so norveški laburisti, ki so bili tarča njegovih napadov.

Krivdo je pripisala tudi feminizmu, za katerega je trdila, da uničuje zahodni način življenja.

Breivik je bil poleti 2011 obsojen na 21 let zapora.

Med sojenjem, ki je imelo velik vpliv ne le na Norveškem, ampak po vsem svetu, je kljuboval ves čas izvajajo čuden obredni pozdrav na začetku vsakega zasedanja in ne priznavajo avtoritete sodišča.

Za nazaj in tudi zato, da bi poudaril, da ne priznava avtoritete sodišča, je zavrnil pritožbo na svojo kazen. In že v zaporu se je razglasil za nacionalsocialista in privrženca sodobne reinterpretacije religija klasična norveščina.