Primer novinarstva: članek

Članek analizira in ovrednoti novice; to previdno napišejo strokovnjaki. Obravnava najrazličnejše teme: znanstvene, filozofske, literarne itd. Običajno je dolga približno 600 besed. Dober kolumnist kot sodelavec časopisa izraža svoja mnenja o različnih dnevnih problemih - nacionalnih in mednarodni ^ - ali o kateri koli drugi zadevi po vaši izbiri, na kultiviran, jasen, natančen, dostopen način in s strogo natančnostjo obsodba. Tako kot urednik, čeprav na kratko.
Spodaj ugotavljam članek Agustína Yáñeza "Težave z jezikom, spopad v Mehiki", ki se je pojavil v Excelsiorju 7. decembra 1974.
"Naključje resolucij, ki jih je nedavno sprejela Državna skupščina mehiškega kulturnega seminarja o ohranjanju območja jezik kot najvišja kulturna dobrina z obema Encuentrosoma, ki sta bila v Mehiški akademiji v letu preteklost; po drugi strani pa nas soglasno premišljeni komentarji, slišani med nedavnimi potovanji v države Karibov in Južne Amerike, kjer sta bila predvajana oba programa, spodbudijo, da se jih spomnimo in uporabimo pod zastavo največjega kulturnega dobrega: našega jezika, nosilca naših najbolj pogojenih miselnih predstav, naših najbolj skritih čustvenih gibov in odprtih izjav o Volja.

Motivativno se je serija Srečanja začela s ključno temo vsake kulture: jezikom.
Ogromen ekumen jezika, ki ga govori 260 milijonov moških, je bil zastopan v različnih okvirih, izrazne glasove pa so iskali v nasprotju z geografskimi, zgodovinskimi, političnimi in sociološki.
V dialogu sta sodelovala Dámaso Alonso, direktor Španske akademije; Germán Arciniegas, iz La Colombiana; Atil Dell Oro Maini iz Argentine; Aurelio Tió, iz Portorika; Samuel Arguedas, iz Kostarike. Zaradi naključnih razlogov se Emeterio Barcelón in Ángel Hidalgo s filipinske akademije niti Arturo Uslar Pietri iz Venezuele nista udeležila gostov, ki so obljubili, da se jih bodo udeležili.
Množica vprašanj je tekla z živahno, fluvialno spontanostjo, skakala z enega na drugega, vztrajno jih krožila, širila, hitela:
- Ali nas jezik, ki nas je združil, ponavadi ločuje?
- Ali je španski jezik v nevarnosti?
- Pomanjkljivosti v Splošnem slovarju španskega jezika.
- Ali je jezik delo ljudi, pisateljev, akademikov? "Zakaj si mladi izmišljajo svoj jezik?"
"Zakaj so akademije?"
- Kako naj bo poučevanje španskega jezika?
Najbolj splošno izmed zgornjih vprašanj sproža enotnost in raznolikost jezikov ter sodobna tveganja španskega govora. Tu je vsota mnenj udeležencev:
- Nevarnosti, ki ogrožajo jezik, so številne; ima pa toliko vitalnosti, da se lahko stoletja z njimi zmagoslavno sooča. Neposredna nevarnost, ki jo moramo razmišljati s humorjem in užitkom, je rast našega besednjaka, ki ga zahteva življenje: samostalniki, znanstvene in tehnične besede, glagoli. (Dámaso Alonso.)
- Španski jezik nas danes, tako kot včeraj, bolj kot ločuje, združuje. (Germán Arciniegas.)
—V našem temeljnem ustroju je naš jezik enak, vključno s tistimi, ki ga uporabljajo po celotni širini španskega polotoka; latinskoameriških narodov, Filipinov in sefardskih skrajnosti. Seveda obstajajo besede, frazemi, izrazne odtenke, različne skladenjske oblike, ne samo od države do države, celo regionalne, kot v španskih provincah ali od severa do juga v Mehiki; in celo v družbenih slojih istega mesta. Danes dodamo, da se ne samo španščina, ampak tudi vsi živi jeziki sveta uporabljajo kot protestno orožje, da je izkrivljajo, s čimer poskušajo razglasiti željo medijev brez primere, ki pomenijo osrednjo spremembo izražanja jezikoslovje. (Agustín Yáñez.)
Ne samo današnja mladost, ampak hermetične skupine vseh časov poskušajo govoriti izključno jezike domnevno skrivnostno "ali pedantno / Nobeno ni tveganje, saj poleg tega, da so sektorski minljivost.
Jezik se rodi iz ljudstva, podvržen je infiltraciji, najde pritrditev v sankciji pisateljev, govorcev, politikov, mož različnih poklicev. Težava ne bi obstajala, če bi šlo za eno državljanstvo; Toda ko je govor razpršen v dvajsetih mestih, razpršen v več regijah, predvsem zaradi poplave izrazitih potreb sentimentalen, na videz neprenosljiv iz uma v um, kako je treba arhaični jezik podrediti svojim današnjim zahtevam, osebno? "