Primer nomenklature organskih spojin

Organske spojine so molekule, katerih značilnost je, da jih tvori osnova molekul ogljika in vodik, znan tudi kot okostje, in v kombinaciji z drugimi elementi, predvsem kisikom, dušikom in žveplom.

The IUPAC (Mednarodna zveza čiste in uporabne kemije, Mednarodna zveza čiste in uporabne kemije) je vzpostavil splošna pravila za razvrščanje in nomenklaturo organskih molekul, med katerimi razlagamo najpomembnejše.

Ogljikovodiki

Ogljikovodiki so najpreprostejše organske molekule, sestavljene iz ogljikovega okostja in atomov vodika. Obstajajo tri vrste ogljikovodikov:

Alkani

So najpreprostejši, tvorijo jih ogljikovi atomi, ki so s preprostimi kovalentnimi vezmi povezani z atomi vodik s splošno formulacijo H = 2n + 2, to je vodikovi atomi so dvakrat večji od atomov vodika. ogljik, plus 2. Nomenklatura je oblikovana s številčnimi predponami met- za 1 atom ogljika, et- za 2, prop- za 3 in but- za 4; od 5 ogljikovih atomov se uporabljajo običajne predpone pent-, hex-, hept-, oct- itd. Vsem alkanom je dodan konec -ano.

Primer: CH₄: metan; C₂H₆: etan; C₄H₁₀: butan; C₆H₁₄: heksan

Alkeni

Oblikuje jih ogljikov ogrodje, v katerem je dvojna vez med ogljikovimi atomi. Njegova splošna formula je H = 2n, to je, da so njegovi vodikovi atomi dvakrat večji od atomov ogljika. Tako kot alkani tudi oni uporabljajo predpone, ki označujejo njihovo število ogljikovih atomov, v tem primeru pa je dodan konec -eno. Poleg tega v molekulah z več kot tremi atomi ogljika ogljik, kjer najdemo dvojno vez, pri čemer začnemo šteti od ogljika, ki je najbližji je.

Primeri: C₂H₄: eten; C₃H₆: propen; C₄H₈: buten, 2-buten; C₆H₁₂: Heksen, 2-heksen (dvojna vez pri atomu 2), 3-heksen (dvojna vez pri atomu 3).

Alkini

Alkini vsebujejo trojno vez na svojih atomih ogljika. Njegova splošna formula je H = 2n-2, kar pomeni, da bo molekula vsebovala dva atoma vodika, ki sta manj kot dvakrat večja od števila atomov ogljika. Predponi, ki označuje število ogljikovih atomov, se doda konča -ino. Tako kot pri alkenih je tudi tu omenjen ogljik, ki vsebuje trojno vez, štet od skrajno najbližje.

Primeri: C₂H₂: etin; C₃H₄: konica; C₄H₆: butin, 2-butin; C₆H₁₂: Heksino, 2-heksino (trojna vez pri atomu 2), 3-heksin (trojna vez pri atomu 3).

Funkcionalne skupine

Funkcionalne skupine so kombinacije atomov, ki delujejo kot ion in v formuli alkana nadomestijo vodikov atom.

Radikali

Alkan brez atoma vodika se imenuje radikal in za njegovo identifikacijo se doda konča -ilo:

Primeri CH₄: metan - CH₃⁺ metil; C₂H₆: etan - C₂H₅⁺ etil; C₄H₁₀: butan - C₄H₉⁺ butil; C₆H₁₄: heksan - C₆H₁₃⁺ heksil.

Kombinacija ogljikovodikov

Eden od primerov, ki se lahko zgodi, je, da sta dva ali več ogljikovodikov združena v molekuli. Ogljikovodiki, s katerimi je kombiniran, se imenujejo drevesnice. V teh primerih bo osnovni ogljikovodik tisti z najdaljšo verigo in s številom ogljika najdene so drevesnice, ki jim sledi ime radikala s končnikom -il in nato ime ogljikovodika osnova. Številka bo omenjena tolikokrat, kolikor bodo nanjo pritrjene drevesne črte. V primeru, da so drevesne skodelice istega radikala v različnih atomih ogljika, bodo omenjene številke, ločene z vejicami, nato pa vezaj, ime radikala, nato številke atomov, na katere je pritrjen drugi radikal, če obstajajo, pomišljaj, ime radikala in ime ogljikovodika osnova. Če sta na isti atom ogljika pritrjena dva radikala, bo število omenjeno dvakrat. Če gre za različne radikale, bo to omenjeno enkrat pred imenom vsakega radikala; če so radikali enaki, bo število omenjeno dvakrat. Najprej bomo najprej omenili najpreprostejše drevesnice (tiste z najmanjšo količino ogljika) in nato tiste z največjo količino.

Primer: Molekula pentana z dvema etanskim radikaloma, pritrjena na ogljik 2 in 3:

2,3-etil pentan. Molekula oktana, radian propana pri ogljiku 6, radikali metana pri ogljikih 4 in 5 in etanski radikali, vezani pri ogljikih 2, 3 in 4: 4,5-metil-2,3,4-etil-6-propil -oktan.

Alkoholna funkcionalna skupina

Najenostavnejša izmed funkcionalnih skupin je alkohol, v katerem je atom vodika nadomeščen s hidroksilno skupino (OH). V teh spojinah se imenu radikala doda konec -anol. Kjer je primerno, je treba omeniti atom ogljika, kjer je funkcionalna skupina:

Primeri CH₃OH: metanol: C₂H₅OH etanol; C₄H₉OH butanol ali 2-butanol; C₆H₁₃OH heksanol, 2-heksanol (funkcionalna skupina pri atomu 2), 3-heksanol (funkcionalna skupina pri atomu 3).

Aldehidna funkcionalna skupina

V aldehidih se atom vodika zamenja za funkcionalno skupino ^-CHO. Za njihovo identifikacijo se doda konec -anal, omenjen pa je tudi ogljikov atom, kjer je funkcionalna skupina:

Primeri CH₃COH: metanal: C₂H₅Etanol COH; C₄H₉COH butanal ali 2-butanal; C₆H₁₃COH heksanal, 2-heksanal (funkcionalna skupina pri atomu 2), 3-heksanal (funkcionalna skupina pri atomu 3).

Kislinska funkcionalna skupina

V organskih kislinah se atom vodika zamenja za funkcionalno skupino ^-COOH. Za njihovo identifikacijo je omenjena beseda kislina in dodan je končnik -anoic, omenjen pa je tudi ogljikov atom, kjer je funkcionalna skupina:

Primeri CH₃COOH: metanska kislina: C₂H₅COOH etanojska kislina; C₄H₉COOH butanojska kislina ali 2-butanojska kislina; C₆H₁₃COH heksanojska kislina, 2-heksanska kislina (funkcionalna skupina pri atomu 2), 3-heksanojska kislina (funkcionalna skupina pri atomu 3).