Primer čistih snovi

Čiste snovi so tiste s fiksno kemično sestavo, kot so snovi, kot so voda, helij ali dušik, so tiste, ki imajo podobne značilnosti in so sestavljeni iz atomov in molekul iste vrste ali pa so snovi, v katerih so komponente so jasno opredeljene in se ne spreminjajo ali preoblikujejo, tudi če obstajajo različni pogoji izzvati.

Vrste čistih snovi

1. Preproste snovi

Lahko jih opredelimo kot tiste, ki jih ni mogoče razgraditi ali ločiti v vsako komponento, primer je voda zelo preprosta snov, saj je ni enostavno ločiti na dve glavni komponenti: kisik in vodik.

2. Sestavljene snovi

To so tisti, ki jih je s kemičnimi postopki mogoče ločiti v druge snovi, te pa so razvrščene v organske (oksidi, baze in soli) in anorganske (beljakovine, ogljikovi hidrati), vendar je, kot že omenjeno, njegova sestava konstantna, enako število atomov in molekul.

Na zemeljski površini najdemo nekaj primerov čistih snovi, saj so včasih njihove sestavine izredno težko najti v čistem stanju, vendar je večina del periodnega sistema, zato je enostavno jih prepoznati.

Značilnosti čistih snovi

• Čiste snovi najdemo v treh snovnih stanjih: tekočem, trdnem in plinskem.
• Lahko se spremenijo iz enega stanja v drugega, ne da bi spremenili svoje lastnosti ali število atomov, ki jih imajo, temu pravimo: fazno stanje. Zaradi tega se imenuje čista snov.
• Imajo električno prevodnost, to je sposobnost prevajanja električnega toka na druge elemente
• Gibljivost se enostavno reže
• Vsaka od snovi ima svoje tališče in vrelišče.
• Imajo lastnosti, kot so: prostornina, tlak, energija in viskoznost.

Vsi kemični elementi so čiste snovi.

V naravi se štejejo za čiste snovi, spojine, ki jih najdemo v okolju, kar pa ne more biti delimo znotraj narave, na primer voda, sol, ogljikov dioksid, etilni alkohol in aceton med drugi.

Primeri čistih snovi (elementov):

Aluminij (Al) .- Je snov, ki je pri sobni temperaturi v trdnem stanju, je kovina.

Silicij (Si) .- Je ena najpogostejših snovi v zemeljski skorji v kombinaciji z drugimi elementi, je metaloid, ki ga najdemo tudi v čisto stanje in v tem stanju ima posebne polprevodniške lastnosti, ki olajšajo njegovo uporabo v različnih komponentah tehnološki.

Argon (Ar) .- Ta snov je v plinastem stanju pri sobni temperaturi.

Kalcij (Ca) .- Je snov, ki se pojavlja pri sobni temperaturi v trdni obliki.

Ogljik (C) .- To je snov, ki lahko v različnih kombinacijah tvori vezi istega elementa in tvori čiste snovi, kot so ogljik, grafit in diamanti.

Helio (on) .- Ta snov se naravno nahaja v plinastem stanju.

Vodik (H) .- Stanje, v katerem se nahaja v normalnih pogojih, je plinasto.

Živo srebro (Hg) .- Je (kovinska) snov, ki je običajno v obliki tekočine (tekoče stanje) in ima v primerjavi z drugimi kovinskimi snovmi dokaj nizko vrelišče.

Dušik (N) .- Ta snov je naravno v plinastem stanju, vendar je običajno utekočinjena pri visokih tlakih in nizkih temperaturah, da se uporablja kot hladilno sredstvo.

Kisik (O) .- Je plinasta snov, lahko tvori enostavne ali sestavljene molekule, na primer ozon, ki je snov, sestavljena iz treh atomov kisika.

Seznam čistih snovi:

• Aktinij (Ac).
• Americio (Am).
• Antimon (Sb).
• Arzen (As).
• Astato (At).
• Žveplo (S).
• Barij (ba).
• Berilij (Be).
• Berkelij (Bk).
• Bizmut (Bi).
• Bohrio (Bh).
• Bor (B).
• Brom (br).
• Kadmij (Cd).
• Kalifornij (prim.).
• Cerij (Ce).
• Cezij (Cs).
• Cink (Zn).
• Cirkonij (Zr).
• Klor (Cl).
• Kobalt (Co).
• Baker (Cu).
• Krom (Cr).
• Kurij (Cm).
• Disprozij (Dy).
• Dubnio (Db).
• Einsteinium (Es).
• Erbij (Er).
• Skandij (Sc).
• Kositer (Sn).
• Stroncij (Sr).
• Europium (Eu).
• Fermio (Fm).
• Fluor (F).
• Fosfor (P).
• Francio (Fr).
• Gadolinij (Gd).
• Galij (Ga).
• Germanij (Ge).
• Hafnij (Hf).
• Hassio (Hs).
• Železo (Fe).
• Holmij (Ho).
• Indijski (v).
• Jod (I).
• Iridij (Go).
• Itterbij (Yb).
• Itrij (Y).
• Kripton (Kr).
• Lantan (La).
• Lawrencio (Lr).
• Litij (Li).
• Lutecij (Lu).
• Magnezij (Mg).
• Mangan (Mn).
• Meitnerius (Mt).
• Mendelevij (Md).
• Molibden (Mo).
• Neodim (Nd).
• Neon (Ne).
• Neptunij (Np).
• Niobij (Nb).
• Nikelj (Ni).
• Nobelio (Ne).
• Zlato (Au).
• Osmij (Os).
• Paladij (Pd).
• Srebro (Ag).
• Platina (Pt).
• Svinec (Pb).
• Plutonij (Pu).
• Polonij (Po).
• Kalij (K).
• Praseodim (Pr).
• Prometij (Pm).
• Protaktinij (Pa).
• Polmer (Ra).
• Radon (Rn).
• Renij (Re).
• Rodijev (Rh).
• Rubidij (Rb).
• Rutenij (Ru).
• Rutherfordio (Rf).
• Samarij (Sm).
• Seaborgio (Sg).
• Selen (Se).
• Natrij (Na).
• Talij (Tl).
• Tantal (Ta).
• Tehnecij (Tc).
• Telur (Te).
• Terbij (Tb).
• Titan (Ti).
• Torij (Th).
• Tulij (Tm).
• Ununbij (Uub).
• Ununhexium (Uuh).
• Ununnilium (Uun).
• Ununoktij (Uuo).
• Ununpencij (Uup).
• Ununquadium (Uuq).
• Ununseptij (Uus).
• Ununtrij (Uut).
• Unununium (Uuu).
• Uran (U).
• Vanadij (V).
• Volfram (W).
• Ksenon (Xe)

Čiste snovi, sestavljene iz atomov istega elementa:

Diamant je čista snov, v molekularni strukturi katere so samo atomi ogljika, konfigurirani tako, da se tesno držijo skupaj, v geometrijski strukturi kompakten in čvrst.

Ozon je snov, katere molekule so sestavljene iz treh atomov kisika.