Koncept v definiciji ABC

Kdo drug, kdo manj, vsi smo že gledali filme, v katerih prihaja do spopadov v kiberprostoru, temu pravimo kiber vojna. Toda ali bi ga lahko v resničnem svetu opredelili onkraj celuloida?

Cyberwar je tisto neoboroženo konfrontacijo, ki jo rešujejo izključno tehnološki kanali, računalniki ali drugi elektronski sistemi, povezani v omrežje. Trenutno velja, da poteka prek interneta.

Gre torej za soočenje v začetek brezkrvni, pri čemer so žrtve sovražnikovi podatki in sistemi, čeprav je odvisno od izvedenih dejanj mogoče povzročiti smrtne žrtve.

Tako bi bilo na primer izvedljivo nadzor jedrska elektrarna država sovražnika in silijo svoje reaktorje, dokler ne povzročijo eksplozije, s posledičnim številom žrtev.

Kibernetska vojna je lahko del običajne vojne ali pa je ločen konflikt in ni izrecno povezana z oboroženim spopadom. Lahko zdaj govorimo o kibernetski vojni? Verjetno ne.

Vsaj ne odprt, čeprav je prišlo do incidentov, ki jih lahko opišemo kot polovico med kibernetsko vojno in kibernetskim vohunjenjem.

To je primer črv 2010 Stuxnet računalniški program, zasnovan za napad na določeno vrsto centrifuge za proizvodnjo obogatenega urana, ki ga je imel Iran, in na ta način sabotira njegovo morebitno proizvodnjo cepljivega materiala za atomske bombe.

Šteje se, da rečeno zlonamerne programske opreme je neka ameriška vladna agencija ustvarila kot obliko kibernetske vojne, da bi preprečila razvoj Irana jedrskega orožja, vendar ali to ni bilo dokazano, ali ni bilo želeno dokazati, ali ni bilo sprejeto javno.

Leta 2007 se je zgodil še en primer z napadi ruskih hekerjev na estonske omrežne infrastrukture. Teoretično so ti hekerji ukrepali sami, vendar obstaja tok mnenje večino, ki jih povezuje s Kremljem, čeprav do danes v zvezi s tem še ni bilo nič soglasno sprejeto.

Cilji kibernetske vojne so tako pomembni vojaški sistemi kot civilni objekti, ki so povezani v isto omrežje kot napadalca. To omrežje je danes internet.

Obstajajo tudi drugi načini napadov na infrastrukture, ki so popolnoma ali delno odklopljene od omrežja omrežij, kot je na primer vnos računalniških patogenov na fizične nosilce, kot je npr. obeski.

Poskus v bližini občutljivih objektov kaže, da je večina zaposlenih nagnjenih k povezovanju pendrive, ki so bili najdeni na tleh parkirišča do sistemov visoke varnosti, da bi si ogledali njihove vsebino.

Med infrastrukturami, ki lahko postanejo tarča kibernetskega napada, imamo med drugim tudi baze sovražne vojske in poveljniške sisteme, kakršne uporabljajo kopenske, zračne ali pomorske sile, komunikacije ali oskrba energična.

Kibernetske vojne ne smemo zamenjati z elektronsko vojno.

Slednji je tisti, ki se vadi na bojišču konvencionalne in kot del a oboroženi spopad konvencionalne, da povzroči motnje v elektronskih sistemih, ki jih uporabljajo in uporabljajo vozila in vojaki sodobne vojske s ciljem, da prekinejo njihovo komunikacijo in jih pustijo brez možnosti uporabe naprednih sistemov pomoči.

Na določen način lahko opredelimo tudi dejanja kibernetske vojne, napade zasebnih skupin, kot je Anonymous, ki niso del politike države ali vlade, izvajajo pa napade, podobne a vojska.

V tem smislu lahko kibernetsko vojno izvajajo zasebni subjekti, ki imajo virov in motivacija.

Fotografije Fotolia: Visions-AD / Alexey Bannykh

Teme v Cyberwar