Opredelitev dejanskih znanosti

Znanstveno znanje je običajno razdeljeno na dva velika sklopa, formalne in stvarne znanosti. Prva so vse tiste abstraktne discipline, ki se ne ukvarjajo z dejstvi, kot sta matematika in logika. Drugi so tisti, ki se nanašajo na empirična ali dejanska dejstva.

Splošni premisleki

Biologija, zgodovina, kemija, psihologije ali geologija sta stvarni ali empirični disciplini, saj se pri vseh preučujejo konkretna dejstva ali podatki.

Biologija preučuje preprosto strukturo snovi (celice) in kako se ta osnovna enota razvija organizmi živ.

Zgodovina se nanaša na nekaj konkretnega, na niz zgodovinskih dogodkov. Kemija se osredotoča na molekularne mehanizme, ki gradijo resničnost.

Psihologija preučuje človeško vedenje.

Na koncu geologija opisuje pojave, ki se dogajajo v različnih plasteh zemlje.

Posledično so te discipline dejanske, ker je njihov predmet proučevanja nekaj konkretnega, objektivnega in merljivega.

Kot referenco imajo nekakšen resničen pojav. Z drugimi besedami, ljudje, živali ali molekule so opazna stvarnost.

Resnične pojave je mogoče razložiti, napovedati, razvrstiti ali odkriti. V tem smislu so dejanske znanosti vedno povezane z izkušnjami.

Dejanske znanosti proti formalnim

Matematična formula velja ne glede na izkušnje. Vse matematične formulacije pa veljajo za resnične pojave. A logično sklepanje je skupek aksiomov in znakov, ki nimajo nič skupnega z materialno resničnostjo ali dimenzijo čas dogodkov, vendar gre za formalno strukturo, ki jo je mogoče projicirati na vse vrste realnosti.

Formalne znanosti so uporabne za empirični svet, hkrati pa je empirično razložljivo s formalnim jezikom.

The hipotezo matematike dokazujejo iz dokazov, medtem ko hipoteze katere koli disciplina dejanski podatki so dokazani iz nekaterih empiričnih podatkov. Kriterij resnice v matematiki je skladnost notranji a sklepanje ali izrek in merilo resničnosti empirične znanosti temelji na dokazih o dejstvih.

Skratka, v formalnih znanostih je prikazano sklepanje (na primer pitagorejski izrek) v resnici pa se zakoni o znanosti soočajo z delom resničnosti (na primer zakoni iz dedovanjegenetike veljajo za vse žive organizme).

Foto: Fotolia - radub85

Teme iz stvarnih znanosti