Opredelitev formalnih znanosti

Različne discipline, ki sestavljajo znanost, je mogoče razvrstiti na podlagi treh parametrov: glede na predmet preučevanja, uporabljeno metodo in njen namen. Drugi model razvrstitev sestoji iz razdelitve znanosti v dve veliki skupini: formalne in dejanske ali empirične.

Tisti formalni

Logika in matematika sta dve formalni disciplini, ker nimata konkretne empirične vsebine, kot se to dogaja pri biologiji, meteorologija ali zgodovino.

Logika je a disciplina povsem formalno in abstraktno. V strogem smislu nima opazne, merljive in oprijemljive vsebine. Pravzaprav gre za niz pravil, ki veljajo za katero koli vrsto znanja, najsi bo to znanstveno ali vsakdanje življenje.

Logična pravila so tisto, kar dopušča pomisli skladno in na racionalen način. Tako ne morem trditi, da nekaj je in ni oboje, ker kršim načelo ne-protislovja in ne morem trditi, da nekaj ni identično samemu sebi, ker sem v nasprotju z načelom identiteta.

Matematika je povsem abstraktna, saj je njena vsebina umska in ne materialna.

Ne pozabite, da številke v naravi ne obstajajo nikjer, saj so to izumi človeškega uma, da bi lahko kaj prešteli ali izračunali o resničnosti. V tem smislu, aritmetika, geometrija ali algebra so matematične discipline, ki temeljijo na vrsti načel, ki jih je mogoče racionalno prikazati.

Če za referenco vzamemo katero koli enačba matematična, njegova formulacija velja povsem neodvisno od realnosti.

Skratka, logika in matematika tvorita formalne sisteme, ki vključujejo vrsto elementov: aksiome, simbole, pravila sklepanje in izreki. Ti elementi so izraženi v obliki izjav, ki so opisane z znaki.

Dejanske imajo formalne znanosti implicitne

Nabor disciplin, ki se ukvarjajo s preučevanjem dejstev, potrebuje formalno strukturo, tako da je njihov predmet proučevanja smiseln. Po drugi strani pa mora biti za dokazovanje, da je izjava v biologiji ali kemiji formalno resnična, korelacija z empiričnimi podatki.

Skratka, formalne znanosti se projicirajo v svet opaznih dejstev. Če za referenco vzamemo Pitagorin izrek, njegova formulacija velja za vsako realnost, v kateri je pravi kot, ki tvori pravokotnik.

Skratka, formalne in dejanske znanosti se dopolnjujejo in jih ne smemo obravnavati kot ločena področja znanja.

Fotografije: Fotolia - Artisticco / Sergey Bogdanov