Koncept v definiciji ABC

Izhaja iz latinščine, izraz „republika“ (javno res, "javna stvar", stvar, ki je javno objavljena) predstavlja eno od oblik vlada danes bolj razširjena, v kateri je udeležba velikega dela prebivalstva je ključnega pomena za pravilen razvoj političnih dogodkov, pa tudi družbenih, ekonomskih in kulturnih.

V republiki so ljudje subjekti suverenosti, saj so edini zastopnik javnih zadev, za razliko od drugih vlad, kot je aristokracija (vlada najboljših), monarhija (vlada samo enega) ali oligarhija (vlada le redkih). Po definiciji nasprotuje tudi državam totalitarnega in avtoritarnega tipa. Javni akt se v republiki ustanovi v trenutku glasovanja, pri katerem suvereni državljani svobodno izbirajo, kdo naj nastopa kot njihov zastopnik.

Za republiko kot sedanji vladni sistem so značilni nekateri osnovni elementi glede na njeno naravo in pomanjkanje ali ne Spoštovanje katerega koli od njih pomeni neobstoj republike kot take (čeprav v smislu države nosi ime republika).

Med tistimi ustanovnimi elementi republiške države moramo omeniti delitev oblasti Vstopi Izvršna oblast, Zakonodajna moč in sodna oblast (delitev, prek katere se želi omogočiti notranji nadzor in izogibanje zloraba moči), spoštovanje vrednot svobode, pravičnosti in resnice, dostop vseh družbenih elementov do udeležbe politiko in ukinitev razrednih pravic ali privilegijev. Poleg tega je nenehno in trajno sodelovanje ljudi v politiki poleg tega osrednji element, s katerim se zagotavlja spoštovanje namenov večine ljudi.

Republika kot oblika vladanja ni bila vedno takšna, kot jo poznamo danes. Republikanski Rim (509 pr. N. Št.) C. do 27 a. C.) je nedvomno eden najpomembnejših zgodovinskih trenutkov republiškega sistema. Vendar v njej niso imeli vsi državljani dostopa do moči zaradi obstoja razrednih privilegijev in socialne diferenciacije.