Koncept v definiciji ABC
Miscellanea / / July 04, 2021
Avtor Florencia Ucha, dec. 2011
The Fiziokracija, imenovano tudi Fiziokratizem, je gospodarski sistem značilno za osemnajsto stoletje, ki je izstopalo po tem, da je naravi pripisovalo izključno izvor bogastva, saj je imelo kmetijstvo glavno vlogo gospodarske dejavnosti in njihov proizvajalec.
Gospodarski sistem, rojen v Franciji v 18. stoletju, ki temelji na kmetijstvu kot spodbujevalcu bogastva
Podobno je fiziokracija označena kot šola ekonomske misli, ki so jo v Franciji v 18. stoletju ustanovili francoski ekonomisti: Anne Robert Jacques Turgot, Baron de Laune, François Quesnay in Pierre Samuel du Pont de Nemours.
Predlaga minimalno posredovanje države
Po tej šoli bi bilo dobro gospodarsko delovanje naroda zagotovljeno brez posredovanja katere koli vlade in če bi Strogo temelji na kmetijstvu, kajti po mnenju teh mislecev narava to omogoča le v kmetijskih dejavnostih da je dobljeni izdelek večji od vložkov, uporabljenih v proizvodnem procesu, in tako ustvari presežek ekonomsko.
Ta bistvena vloga, ki so jo pripisovali kmetijstvu, ni bila muhasta, prav tako ne prezir, do katerega so čutili trgovino in industrijo, saj sta menila, da obe dejavnosti zagotavljata le distribucijo bogastvo.
Po drugi strani pa se ne moremo izogniti, da se industrijska revolucija ne bi zgodila in potem potencial industrije v gospodarskem napredku družbe še ni bil dokazan.
In nazadnje je bilo kmetijstvo prevrednoteno, ker je veljalo za dejavnost, ki človeka povezuje z naravo, z njo okolje, in ta ideja o povezanosti z naravo se je začela širiti in ustaljevati v Franciji tistih časov.
Fiziokracija je neposredno štela za sterilne predloge, kot je proizvodnjo in trgovina, pri kateri zaseg ne bi zadostoval za nadomestitev uporabljenih vložkov.
Treba je opozoriti, da je sistem, ki ga predlaga fiziokracija, povzet v konceptu politika nevmešavanja, priljubljen francoski izraz, ki se nanaša pusti, pusti, ki izraža popolna osvoboditev od gospodarstvoZ drugimi besedami, prosti trg, brezplačna proizvodnja, nizki davki ali brez njih, prosti trg dela, minimalno vladno posredovanje.
Nasprotuje prevladujočemu komercializmu in nastaja v okviru razsvetljenskega gibanja, ki natančno promovira
Glavni vzrok za nastanek fiziokracije je intelektualna reakcija na prevladujočo politično-ekonomsko koncepcijo, ki ji je zapovedovala: merkantilist in intervencionist.
Merkantilizem je podpiral in podpiral državno posredovanje v gospodarskih zadevah, na primer sprejemanje in spodbujanje obstoja monopola v nekaterih dejavnostih.
Fiziokrati, kot se imenujejo tisti, ki izpovedujejo svojo navezanost na fiziokracijo, verjamejo, da udeležba posrednikov v procesnih fazah proizvodnje in distribucije blaga ogroža raven blaginje in ekonomske proizvodnje.
In druga temeljna noga fiziokratske misli je prepričanje, da izvira bogastvo naroda popolnoma iz lastnih proizvodnih zmogljivosti in ne iz bogastva, nabranega po ukazu trgovine mednarodni.
Ni naključje, da se je ta sistem idej razvil v 18. stoletju, stoletju v dejstvo, da se je v različnih življenjskih in družbenih redih zgodilo veliko sprememb, ne da bi šli naprej premikanje razsvetljenstva se je v tem času odvijalo v Franciji in seveda gospodarstvo ni moglo biti tema, ki je bila izpuščena pri prenovah, ki jih je ta predlog prinesel v različnih vidikih življenja v Ljubljani družba.
Razsvetljenstvo je zaznamovalo globoko intelektualno prenovo in prineslo nove ideje, ki jih je bilo mogoče videti na vseh področjih, ena izmed njih je bila fiziokracija.
Predhodnik liberalizma
Po drugi strani in kot posledica te zastave, ki jo je fiziokracija znala dvigniti v prid državnemu poseganju v gospodarske zadeve, v ideji napredka človeštva, torej v samozavest pri človeku naj bi se to zgodilo tako, da se ta sistem obravnava kot predhodnik liberalizma in neoliberalizem, dva ekonomska toka, ki bi se pojavila nekaj let kasneje, a bi se v mnogih točkah sekala in sovpadala.
Kot vemo, je liberalizem naklonjen minimalnemu poseganju države v gospodarstvo, absolutni obrambi zasebne lastnine in posameznikovih svoboščin.
Teme iz fiziokracije