Primeri socialnih variant

V jezikoslovju pod imenom socialne variante Znane so različne razlike med načini govora ljudi, ki se razlikujejo od idiomatskih razlik. Na primer: geografske različice, etnične različice, različice spola.

Zgodi se, da govor nikakor ni a natančna znanost, nasprotno pa je njegova uporaba odvisna od družine in družbenega prenosa ter torej od nekaterih procesov, ki vplivajo na učenje da ima oseba jezik in njegovo uporabo.

Ime "socialne variante" zajema ogromno razlik, ki vplivajo način, kako ljudje govorijo, znotraj katerega izstopa družbenoekonomski sloj, v katerem je vsak od njih.

Na splošno je predstavljen družbeni odnos, ki so ga dosegli najbogatejši stopnje izobrazbe ki vam omogočajo bogatejše besedišče in lahko z zelo široko paleto konceptov izrazite nekaj, kar lahko manj izobraženi doseže le z manjšim spektrom besed, zaradi česar začnejo uporabljati nove izraze, ki sčasoma postanejo njihovi. Številne besede, znane kot "priljubljene" in preoblikovane v tipične za različne regije, imajo svoj izvor prav zaradi teh novih "izrazov".

O kategoriji "socialni" je mogoče razpravljati šele od jezikovne variacije veliko imajo tudi s čim geografsko. Zgodi se, da je lahko opaziti, da se v različnih državah, ki obvladajo jezik, pogosto pojavljajo velike razlike na komunicirajo: izrazi, tipične besede ali ritmične oblike govora se razlikujejo glede na državo (ali celo regijo znotraj istega). Vsekakor se ta različica šteje za družbeno, saj se na koncu pojavlja v različnih družbah.

V tem smislu je vsak razlog, zakaj se jezik spreminja, družbena različica. Spodaj so navedeni s podrobnim opisom njihovega obsega.

Primeri socialnih variant

1. Geografske variante. Kot rečeno, je bivalno območje (in zlasti območje ponotranjevanja jezika) bistveno za govor ljudi. Imenuje se poseben način, kako mora vsako društvo izvajati govor narečje, čeprav je bil v zadnjem času izraz omejen na govor ljudstev, ki ne obstajajo več, in ga je nadomestil geolect.
2. Etnične različice. Izven geografskih meja etnične skupine delijo načine izražanja, ki včasih povzročijo tako imenovane etnolekte.
3. Razlike med spoloma. Čeprav se to na Zahodu dogaja vedno manj, so bili moški v nekem trenutku običajni, da so komunicirali drugače kot ženske. Te značilnosti so znane kot sexolect.
4. Diachronic variante. Jezikovne preobrazbe potekajo pravočasno, zato je pričakovati, da si dva človeka iz različnih obdobi ne delita glavnih jezikovnih kod.
5. Starostna varianta. V istem trenutku je običajno, da ljudje različnih starosti poznajo različne izraze. Mladinski ali mladostniški sleng sta del te variacije. Te razlike so znane kot kronolekti.
6. Profesionalne variante. Ljudje, ki se ukvarjajo z istimi dejavnostmi, si pogosto delijo načine izražanja. Sem so vključene tehnične značilnosti različnih znanstvenih disciplin, znanih kot tehnolekti.
7. Različice navodil. Kot rečeno, je stopnja izobrazbe, ki jo oseba doseže, odločilni dejavnik v njenem načinu komuniciranja.
8. Kontekstualne različice. Isti ljudje v določenih okoliščinah govorijo na en način, v drugih pa na drug način. Znana "registracija" to pokaže in predstavlja novo različico.
9. Sveti jeziki. V nekaterih plemeh so različni načini komuniciranja, ki jih imajo ljudje le za dejanja večje verske vsebine, v skladu s svojimi prepričanji.
10. Mejne variante. Običajno je za območja, kjer so ljudje marginalizirani (predvsem zapori, v nekaterih primerih pa tudi revne četrti) sleng lastne, ki predstavljajo novo družbeno različico.