10 Primeri družbenih dejstev

The družbena dejstvapo sociologiji in antropologiji so tiste ideje, ki uravnavajo vedenje ki jih ustvarja družba in so zunaj posameznika, prisilne in kolektivni. Gre torej za vedenja in misli, ki jih družba vsiljuje družbi. Na primer: aplavz po funkciji, državni udari, volitve.

Ta koncept je skoval francoski sociolog Emile Durkheim leta 1895 in predvideva obliko spreminjanja notranjosti vsakega subjekta, ki ga prisili, da čuti, razmišlja in deluje na podoben način, podoben skupnosti.

Predmet pa lahko temu nasprotuje kolektivni mandat, s čimer krepijo svojo notranjost in svojo individualnost, kot to počnejo umetniki. Vendar lahko prekinitev družbenih dejstev zanje povzroči posledice, na primer cenzura drugih ali, odvisno od družbe in dejstva, neodobravanje in kaznovanje.

Vrste družbenih dejstev

Družbeno dejstvo lahko razvrstimo v tri kategorije:

Ta družbena dejstva so vedno znana vsem članom skupnosti, v skupni rabi ali ne, in ti so postavljeni glede na njih, za ali proti, ne da bi jih bilo treba prej kakor koli obravnavati način. V to smer

postopek se vrne nazaj: družbeni dogodki vplivajo na ljudi in ljudje ustvarjajo in pogojujejo družbeno dinamiko.

Nazadnje, z določenega vidika so vse vidike človeške subjektivnosti: jezik, religija, moralno, tradicijeSo družbena dejstva, zaradi katerih posameznik pripada skupnosti.

Primeri družbenih dejstev

1. Aplavz po predstavi. Odobreno in promovirano družbeno vedenje po kakšnem dejanju je skupni aplavz in je popoln in preprost primer družbenega dejstva. Prisotni bodo vedeli, kdaj ploskati in kako, ne da bi jim kdo to trenutno razložil, množica preprosto odnesla. Po drugi strani pa bi ne ploskali kot gesto zaničevanja dejanja.
2. Prehod katoličanov. Med katoliško skupnostjo je križ naučen in vsiljen del obreda, ki se ne izvaja le na koncu maše. ali včasih, ki jih označi župnik, vendar se odvija tudi v ključnih trenutkih vsakdanjega življenja: ob prisotnosti slabega Novice, kot gesta zaščite pred impresivnim dogodkom itd. Nihče vam ne sme povedati, kdaj to storiti, to je preprosto del naučenega občutka.
3. Nacionalizmi. Spodbuja se domoljubna gorečnost, predanost nacionalnim simbolom in drugačna vedenja ljubezni do domovine večina družb odkrito kot odziv na temeljni vzorec prezira do tega, kar je lastni jaz. Oba vidika, šovinizem (pretirana ljubezen do nacionalnega) ali malinčizem (prezir do vsega nacionalnega), predstavljata družbena dejstva.
4. Volitve. Volilni procesi so temeljna družbena dejstva za republiško življenje narodov, zato jih vlade vsiljujejo kot mejnik pogosto politične udeležbe obvezno. Neudeležba v njih lahko, tudi če ne zahteva zakonskih sankcij, zavrnejo drugi.
5. Demonstracije ali protesti. Druga oblika organiziranega sodelovanja državljanov so protesti, ki se pogosto rodijo zunaj EU dojemanje mladoletnega posameznika ali skupine, nato pa se dvignite, da mobilizirate in okrepite občutek skupnosti množic, jih včasih potisnili k nepremišljenosti (metanje kamenja v policijo), izpostavljanje represiji ali celo kršenju zakonov (kot pri ropanju).
6. Vojne in oboroženi spopadi. Pomembno družbeno dejstvo v zgodovini človeštva so na žalost vojne in konflikti. Ta prehodna stanja nasilja spremenijo celoten družbeni, pravni in politični aparat narodov in se zavežejo vedeti na določen način: borilno in restriktivno, kot je vojska, ali anarhično in sebično, kot v primeru prebivalstva ujeti v konfliktnem območju.
7. Državni udari. Nasilne spremembe vlade so zunanji pogoji za posameznike, ki kljub temu vzbujajo določene občutke, na primer veselje in olajšanje pred tem strmoglavljenje diktatorja, upanje pred prihodom revolucionarne skupine na oblast ali depresija in strah, ko, ko ustanovijo vlade nezaželena.
8. Nasilje v mestih. V mnogih državah z visoko stopnjo kriminalnega nasilja, kot so Mehika, Venezuela, Kolumbija itd. visoke stopnje kriminalnih dejavnosti so družbeno dejstvo, saj spreminjajo način, kako ljudje čutijo, razmišljajo in delujejo pogosto jih potiskajo k bolj radikalnim stališčem in dovoljujejo linčevanje zločincev ali stališča enakega nasilja, do katerega so zavrni.
9. Gospodarska kriza. Dejavniki gospodarske krize, ki drastično spreminjajo način komercialnega komuniciranja, so dejstva močan vpliv na čustvenost (ustvarjanje depresij, frustracij, jeze), mnenje (iskanje krivde, poraja ksenofobija) in delovanje (glasovanje za populistične kandidate, uživanje manj itd.) prizadetih ljudi.
10. Terorizem. Delovanje terorističnih celic v organiziranih družbah ima pomemben radikalizacijski učinek, ki smo mu bili priča v Evropi zgodnje 21. stoletje: oživitev desničarskih nacionalizmov, strah in prezir do tujcev, islamofobija, skratka različna občutki, ki so posamezniku naloženi ne le zaradi nasilnih dejanj skrajnežev, temveč tudi iz celotnega medijskega diskurza okoli.