Primer sintaktične analize

Sintaktična analiza je analiza odnosov in funkcij, ki jih vzpostavijo različne besede v stavku. Besede so združene v enote, ki se imenujejo besedne zveze ali skladenjske skupine. Besedna zveza je sestavljena iz jedra (najpomembnejša beseda, ki ji daje glavno funkcijo) in drugih besed, ki so združene okoli jedra kot dopolnila ali modifikatorji.

Te skupine ali besedne zveze nekaj izpolnjujejo sintaktično funkcijo znotraj stavka. Na ta način v a sintaktično analizo bo določeno naslednje:

1. Analiza, kakšno funkcijo ima vsaka beseda v odnosu do drugih besed v stavku in kakšno funkcijo opravlja v besedni zvezi, ki ji pripada.
2. Analiza, katere besedne zveze so tvorjene v stavku.
3. Analiza, kakšno skladenjsko funkcijo opravlja vsaka besedna zveza.

Vrste skladenjskih funkcij

Fraze v stavkih ali izjavah lahko opravljajo katero koli od naslednjih skladenjskih funkcij:

• Zadeva
• Predikat
• atribut
• Neposredno dopolnilo
• Posredni kompliment
• Okoliščinsko dopolnilo (čas, kraj, način, namen, podjetje, vzrok, instrument, količina, potrditev, zanikanje ali koncesija).
instagram story viewer
• Vtičnik za agente
• Predikativno dopolnilo
• Dodatek k režimu
• Dopolnilo z imenom
• Pridevniško dopolnilo
• Prislovsko dopolnilo

Vrste besednih zvez v stavkih

Besede lahko združite v katero koli od naslednjih besednih zvez:

1. Samostalnik. Ta vrsta besedne zveze je tista, ki ima na primer samostalnik kot jedro sosedova hiša (hiša je jedro), njegov roman (roman je jedro), marjetice (marjetice je jedro).
2. Predložna fraza. Ta vrsta besedne zveze je tista, ki ima kot jedro predlog; predlog vodi besedno zvezo, na primer modrooki je jedro), z rokami (z je jedro), med vsemi svojimi prijatelji (Vstopi je jedro).
3. Verbalna fraza. Ta vrsta fraze je tista, ki ima na primer glagol kot jedro poglej to (glej je jedro), Nekaj ​​pomembnega ti moram povedati (imam je jedro), Ste študirali matematiko? (ste študirali je jedro).
4. Prislovna besedna zveza. Ta vrsta besedne zveze je tista, ki ima na primer prislov kot jedro daleč (daleč je jedro), blizu tebe (blizu je jedro).
5. Pridevniška besedna zveza. Ta besedna zveza ima za jedro na primer pridevnik rdeča od sramu (rdeča je jedro), zelo pomembno (pomembno je jedro), vesel sem, da te vidim (srečen je jedro).

17 Primeri razčlenjevanja

1. "Soba je zelo čista": (člen) room (samostalnik) je (glagol) zelo (prislov) čist (pridevnik).

• Analiza po besedah: (določujoča) soba (jedro samostalniške besedne zveze) je (jedro glagolske besedne zveze) zelo (dopolnitev pridevnika) čista (jedro pridevniške zveze).
• Frazna analiza: soba (samostalniška besedna zveza) je zelo čista (glagolska fraza); zelo čist (pridevniški stavek).
• Sintaktične funkcije: soba (predmet) je zelo čista (samostalniški predikat); je (predikatno jedro) zelo čist (atribut).

2. "Ti uhani stanejo dvesto pesosov": Ti (pokazni člen) aretes (samostalnik) stanejo (glagol) dvesto (številski pridevnik) pesos (samostalnik).

• Analiza po besedah: Ti (determinantni) uhani (jedro samostalniške fraze) stanejo (jedro glagolske fraze) dvesto (določilnih) pesosov (jedro samostalniške fraze).
• Frazna analiza: ti uhani (samostalniška fraza) stanejo dvesto pesosov (glagolska fraza); dvesto pesosov (imenska fraza).
• Sintaktične funkcije: ti uhani (predmet) stanejo dvesto pesov (besedni predikat); stanejo (jedro predikata) dvesto pesosov (posredni dodatek).

3. "Posel se bo preselil na sever mesta": (člen) posel (samostalnik) se bo (zaimek) preselil (glagol) v (zaimek + prid.) severno (samostalnik) (predlog) (člen) mesto (samostalnik).

• Analiza po besedah: (določilni) posel (jedro besedne zveze) se bo (glagolsko dopolnilo) premaknil (jedro glagolske fraze) v (jedro besedne zveze) predložna besedna zveza) središče (jedro samostalniške fraze) (jedro predlogne fraze) (določujoče) mesto (jedro).
• Frazna analiza: posel (samostalniška besedna zveza) se bo preselil proti severu mesta (glagolska besedna zveza); severno od mesta (predložna besedna zveza); mesta (predložna besedna zveza); mesto (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: posel (predmet) se bo preselil na sever mesta (besedni predikat); bo prevedel (predikatno jedro); severno od mesta (posredno dopolnilo kraja); mesta (dopolnitev imena).

4. "Mirna nosi srebrno verižico": Mirna (lastni samostalnik) nosi (glagol) (nedoločen člen) verigo (samostalnik) (predlog) srebra (samostalnik).

• Analiza po besedah: Mirna (skladenjsko jedro) nosi (besedilno skladenjski nukleus) (determinantno) verigo (skladenjsko jedro) (predlogno skladenjske jedro) srebra.
• Frazna analiza: Mirna (samostalniška besedna zveza) nosi srebrno verižico (glagolska besedna zveza); srebrna veriga (samostalniška besedna zveza); srebro (predložna fraza).
• Sintaktične funkcije: Mirna (predmet) nosi srebrno verižico (besedni predikat); nosi (predikatno jedro) srebrno verižico (neposreden predmet); srebro (dopolnilo z imenom).

5. "Film pripoveduje nemogočo ljubezensko zgodbo": (določni člen) pripoveduje (glagol) (nedoločen člen) zgodbo (samostalnik) (predlog) ljubezen (samostalnik) nemogoče (pridevnik).

• Analiza po besedah: (določilni) film (skladenjski nukleus) pripoveduje (glagol) (determinantni) film (skladenjsko jedro) (predlogno skladenjski nukleus) ljubezen (skladenjski nukleus) nemogoče (kvalifikacijsko).
• Frazna analiza: Film (samostalniška besedna zveza) pripoveduje ljubezensko zgodbo (glagolska besedna zveza); ljubezenska zgodba (samostalniška besedna zveza); nemogoče ljubezni (predložna besedna zveza); nemogoča ljubezen (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Film (predmet) pripoveduje nemogočo ljubezensko zgodbo (besedni predikat); pripoveduje (jedro predikata) nemogočo ljubezensko zgodbo (neposredni predmet); nemogoče ljubezni (dopolnilo z imenom); nemogoče (dopolnitev imena).

6. "Poslali so mi obvestilo po pošti": Za (predlog) me (zaimek) me (zaimek) so poslali (glagol) (nedoločen člen) obvestilo (samostalnik) po (zaimek) pošti (samostalnik).

• Analiza po besedah: Na (skladenjsko jedro) meni (skladenjsko jedro) meni (skladenjsko jedro) so poslali (besedno skladensko jedro) (determinanta) obvestilo (skladenjsko jedro) po (skladenjsko jedro s predlogi) po pošti (jedro skladenjski).
• Frazna analiza: Obvestilo mi je bilo poslano (predložna besedna zveza) (samostalniška besedna zveza) po e-pošti (glagolska fraza); obvestilo (samostalniška besedna zveza); po e-pošti (predložna fraza); e-pošta (samostalniška fraza).
• Sintaktične funkcije: A jaz (posredni predmet) jaz (besedni predmet); poslal (predikatno jedro) obvestilo (neposredni predmet); po elektronski pošti (besedno dopolnilo); elektronski (dopolnilo z imenom). Zadeva tega stavka je implicitna (njim).

7. "Letos so zmagali na tekmovanju v sabljanju": Oni (osebni zaimek) so zmagali (glagol) (določni člen) konkurenco (samostalnik) (predlog) fencing (samostalnik) to (določilno) leto (samostalnik).

• Analiza po besedah: Oni (imensko skladenjske jedro) so zmagali (besedno skladensko jedro) v (determinantni) konkurenci (skladenjsko jedro nominalno) od (predložno skladenjske jedro) ograje (skladenjsko jedro) tega (determinantnega) leta (skladenjsko jedro Nazivna).
• Frazna analiza: Letos so (samostalniška besedna zveza) zmagali na tekmovanju v sabljanju (glagolska besedna zveza); tekmovanje v sabljanju (samostalniška besedna zveza); ograje (predložna fraza); letos (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Letos so (predmet) zmagali na tekmovanju v sabljanju (besedni predikat); zmagali so (jedro predikata) v sabljanju (neposredni predmet); ograje (dopolnilo z imenom); letos (pogojno dopolnitev časa).

8. "Ne igraj se z mojimi občutki": Ne (prislov) se igraj (glagol) s (predlog) mojim (posestnim pridevnikom) občutki (samostalnik).

• Analiza po besedah: Ne (negacijski glagolski modifikator) se (besedilno skladenjski jedro) ne igraj z (predložno skladenjskim jedrom) mojim (determinantnim) občutkom (imensko skladenjskim jedrom).
• Frazna analiza: Ne (prislovna besedna zveza) igraj se z mojimi občutki (glagolska besedna zveza); z mojimi občutki (predložna besedna zveza); moja čustva (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Ne igraj se z mojimi občutki (besedni predikat); igraš (jedro predikata); z mojimi občutki (prehransko dopolnilo). Predmet stavka je impliciten (tvoj).

9. "Požar so gasilci hitro pogasili." (določni člen) ogenj (samostalnik) je (glagol) ugasnil (glagol v deležniku) (predlog) (določni člen) gasilci (samostalnik) hitro (prislov).

• Analiza po besedah: (determinantni) ogenj (imensko skladenjske jedro) je pogasilo (besedno skladensko jedro) (jedro predložno skladenjski) (določnik) gasilci (skladenjsko jedro) takoj (modifikator verbalno).
• Frazna analiza: Požar (samostalniška besedna zveza) so gasilci pogasili takoj (glagolska zveza); gasilci (predložna besedna zveza); takoj (prislovna besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Požar (bolnik) so gasilci pogasili takoj (predikat); gasilci (dodatna sredstva); takoj (način snap).

10. "Naši otroci bodo prispeli kasneje": Naši (prisvojni pridevnik) otroci (samostalnik) bodo prispeli (glagol) bolj (prislov količine) pozno (prislov načina).

• Analiza po besedah: Naši (determinantni) otroci (imensko skladenjski jedro) bodo prispeli (besedno skladenjski jedro) pozneje (spremenilec količine) pozno (prislovno skladenjski jedro).
• Frazna analiza: Naši otroci (samostalniška besedna zveza) bodo prispeli pozneje (glagolska zveza); kasneje (prislovna besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Naši otroci (predmet) bodo prispeli pozneje (besedni predikat); bo prispelo (predikatno jedro) pozneje (komplement časa).

11. "Igro je zmagal začetnik." Igro (določni člen) (samostalnik) je (glagol) zmagal (glagol v deležniku) (predlog) (določni člen) začetnik (samostalnik).

• Analiza po besedah: V (determinantni) igri (samostalniško skladenjske jedro) je zmagal (besedilno skladenjske jedro) (predložno skladenjske jedro) (določevalni) začetnik (skladenjsko jedro).
• Frazna analiza: Igro (samostalniška besedna zveza) je zmagal začetnik (glagolska besedna zveza); s strani začetnika (predložna besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Igro (potrpežljiv subjekt) je zmagal začetnik (predikat); s strani začetnika (dodatni agent).

12. "Zjutraj sem se počutil zelo slabo": I (nenaglašeni zaimek) se počutil (glagol) zelo (količinski prislov) slabo (način prislov) v (predlog) (članek) jutri (samostalnik).

• Analiza po besedah: I (odvratno glagolsko dopolnilo) sem se počutil (glagolsko sintaktično jedro) zelo (spremenilec količine) slabo (jedro prislovno skladenjski) v (predložno skladenjske jedro) (determinanta) jutri (skladenjsko jedro Nazivna).
• Frazna analiza: zjutraj sem se počutil zelo slabo (glagolska zveza); zelo slabo (prislovna besedna zveza); zjutraj (predložna besedna zveza); jutro (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Zjutraj sem se počutil zelo slabo (pridigal); zelo slabo (način snap) zjutraj (snap time).

13. "Za praznovanje zmage so kupili steklenico vina": Kupili so (glagol) (nedoločen člen) steklenico (samostalnik) (predlog) vina (samostalnik) za (predlog) za praznovanje (glagol) (člen) zmago (samostalnik).

• Analiza po besedah: Kupili so (predikatno jedro) (modifikator) steklenico (skladenjsko jedro) (predložno sintaktično jedro) vina (jedro samostalniški skladenjski) za (predlogno skladenjski nukleus) za praznovanje (glagolsko dopolnilo) (določilno) zmago (skladenjsko jedro) Nazivna).
• Frazna analiza: Za praznovanje so kupili steklenico vina (glagolska zveza); steklenica vina (samostalniška besedna zveza); vina (predložna fraza); slaviti zmago (predložna besedna zveza); zmaga (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Za praznovanje zmage so kupili steklenico vina (pridigal); steklenica vina (neposredno dopolnilo); vina (dopolnitev imena); praznovati (dopolnitev okoliščin).

14. "Zaradi tega smo se odločili, da nadaljujemo": S (predlog) da (pokazni pridevnik) razlog (samostalnik) se odločimo (glagol) nadaljevati (glagol v infinitivu).

• Analiza po besedah: S (predložno skladenjskim jedrom) tistim (determinantnim) razlogom (imensko skladenjskim jedrom) se odločimo (predikatno jedro) za nadaljevanje (glagolsko dopolnilo).
• Frazna analiza: Iz tega razloga (predložna besedna zveza); tisti razlog (samostalniška besedna zveza); Odločili smo se, da nadaljujemo (glagolska zveza).
• Sintaktične funkcije: Zaradi tega smo se odločili, da nadaljujemo (predikat); iz tega razloga (dopolnitev vzroka); nadaljevati (neposredni predmet).

15. "Živijo daleč od tukaj": Oni (zaimek) živijo (glagol) daleč (prislov) od (predlog) tukaj (prislov).

• Analiza po besedah: Oni (imensko skladenjske jedro) živijo (besedilno skladenjske jedro) daleč stran (prislovno skladenjske jedro) od (nexus) tukaj (prislovno dopolnilo).
• Frazna analiza: Oni (samostalniška besedna zveza); živijo daleč od tod (glagolska zveza); daleč od tukaj (prislovna besedna zveza); od tukaj (predložna besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Oni (predmet) živijo daleč od tod (predikat); daleč od tukaj (besedno dopolnilo); od tu (prislovsko dopolnilo).

16. "Veliko se te še moraš naučiti": Te (nenaglašeni zaimek) manjka (glagol) veliko (prislov količine) z (predlog) za učenje (glagol v infinitivu).

• Analiza po besedah: Ti (glagolsko dopolnilo) veliko pogrešaš (besedilno skladenjski nukleus) (prislovno skladenjske jedro) z (predlogno skladenjski nukleus) se učiš (komplement).
• Frazna analiza: Veliko se moraš naučiti (glagolska zveza); veliko se naučiti (prislovni stavek); naučiti se (predložna besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Veliko se moraš še naučiti (predikat); te (besedno dopolnilo); veliko se naučiti (neposredni predmet); za učenje (prislovsko dopolnilo).

17. "Otroci skačejo vrv v parku": Otroci (določni člen) (samostalnik) skačejo (glagol) (člen) vrv (samostalnik) v (predlog) (določni člen) park (samostalnik).

• Analiza po besedah: (determinantni) otroci (imensko skladenjski nukleus) skačejo (besedilno skladenjske jedro) (determinantno) vrv (samostalniško skladenjsko jedro) v (predlogno skladenjske jedro) (determinanta) park (skladenjsko jedro Nazivna).
• Frazna analiza: Otroci (samostalniška besedna zveza); skakalna vrv v parku (glagolska fraza); vrv (samostalniška besedna zveza); v parku (predložna besedna zveza); park (samostalniška besedna zveza).
• Sintaktične funkcije: Otroci (predmet) skačejo z vrvjo v parku (predikat); vrv (neposredno dopolnilo) v parku (dopolnilo mesta).