Koncept v definiciji ABC

lilen gomez | Jan. 2022
Profesor filozofije

dogmatsko teologijo

Teologija je študij božanskega. Dogmatska teologija je tista, ki obravnava božanstvo, njegove lastnosti in popolnosti, kot je Izhodišče so razkrita načela – in sicer religiozna dogma – ki so sprejeta kot stvar vera.

Omeniti je treba tudi, da v a misel kot v San Agustín de Hipona (354 d. C - 430 AD C.), vera ni zgolj dogmatizem, ampak obstaja medsebojno razmerje med vero in razumom, saj oba predstavljata komplementarna orodja pri iskanju resnice. V tem smislu bo rekel, da "vera išče, razumevanje najde". Intelekt ne zavzema vloge temelječa obstoja Boga, ampak je sredstvo, da se mu približamo in sprejmemo resnice vere, kot razodete podatke.

Filozofija in dogmatizem

Znan je odlomek iz Kritike čistega razuma, v katerem Immanuel Kant (1724-1804) trdi, da ga je empirik David Hume »prebudil iz njegovega dogmatskega spanca«. V filozofije, "dogmatično" razumemo kot tip misli, ki si prizadeva vzpostaviti potrebno in zato univerzalno znanje, neodvisno od fizičnega sveta, strogo gledano, metafiziko. "dogmatične sanje” na katero se sklicuje Kant, so sanje o razumu za takojšnje spoznanje (ne da bi se zatekali k občutljivost) bistvo vseh stvari.

Filozof poudarja, da je ta vrsta intuicije možna samo za božansko bitje, ne pa tudi za znanje v mejah človeških kognitivnih sposobnosti. Ljudje kot končna bitja nimajo neskončne intuicije sveta, temveč so za spoznanje potrebni tako koncepti kot občutljive (tj. empirične) intuicije. Metafizika, ki zatira dimenzijo empirično znanje je torej dogmatsko, ker brez izkušnje svojih konceptov ne more utemeljiti; zato je ni mogoče konstituirati kot znanost.

Znanost in dogmatizem

Kot smo videli, obstajajo razmerja med razumom, vero in filozofijo, ki bi lahko postavila pod vprašaj ostro delitev med dogmatizmom in argumentirano utemeljeno mislijo. Kakšna je torej razlika do dogme znanosti, če v nobenem od primerov ni mogoče utemeljiti končnih resnic?

V znanosti so določene »resnice« običajno sprejete kot izhodišča, ki ne zahtevajo utemeljitev. Te postulate imenujemo "aksiomi". Vendar pa je tisto, kar te neutemeljene resnice razlikuje od dogem, to, da so aksiomi teorije določeni poljubno in konvencionalno, torej jih je vedno mogoče nadomestiti z drugimi aksiomi. Zaradi tega je zgradba znanosti popolnoma pregledna, saj če se izkaže, da je del teorije napačen, ga je mogoče odpraviti.

Po drugi strani pa je za dogmo značilna njena nespornost, v kolikor dogma zavrača vsako preverjanje. Medtem ko so resnice znanosti začasne resnice, ki so sprejete na podlagi pragmatičnega interesa, ker so koristne za določen namen, se dogmatske resnice sprejemajo kot razkrite resnice, katerih trajnost v času ni nikoli vidna grozil, da izjema primera, v katerem je celota doktrine, ki temelji na takih dogmah, zavrnjena.

Bibliografske reference

Gómez Santibanez, G. (2017) Sveti Avguštin: Vera in razum. CIELAC.

Santayana, G. (2002) Dogmatizem in skepticizem. Izrek, letn. XXI/1-3, str. 95-102.

Garcia Cubillos, J. TO. (2012) Kopernikova inverzija in meje znanja pri Humu in Kantu. Revija Disertacije, št. 3. ISSN: 2215-986X. Str. 116-134.