30 primerov logike

The logika je filozofska disciplina, ki preučuje pogoje veljavnosti izjave in sklepanja, postopkov dedukcije, indukcije in dokazovanja ter meril resnice in resničnosti.

Poleg tega se logika uporablja v različnih znanostih, da se ugotovi, kako naj bi bilo sklepanje, ki omogoča gradnjo veljavnega znanja, saj ta disciplina ugotavlja, ali argumenti enega hipoteza so pravilni in ali je razlaga pojava relevantna, torej ali je logična posledica premise.

Nato se vsaka znanost ukvarja z dokazovanjem, ali je hipoteza resnična ali verjetna (če se preveri z dokazi z uporabo znanstvena metoda) in če je splošen (kdaj ga je mogoče uporabiti za podobne pojave, primere ali dejstva).

Obstajajo tudi znanosti, ki so razvile lastno logiko. Na primer matematična logika, ki uporablja simbolni jezik za preučevanje veljavnosti sklepanja in predlogov in se uporablja v matematiko in na drugih področjih ter računalniško logiko, ki uporablja matematično logiko za analizo in izdelavo računalniških jezikov in programiranje.

sklepanje logike

Argumenti so argumenti, ki se uporabljajo z namenom dokazati ali ovreči idejo in so sestavljeni iz:

Med premisami in sklepom obstaja razmerje sklepanja, saj sklep izhaja iz ene ali več premis. Obstajajo različne vrste sklepov, vendar so najpogostejši:

Logika pravi, da je deduktivno sklepanje zdravo ali močno samo, če upoštevamo:

načela logike

Aristotel, grški filozof, je opisal tri načela, ki bi morala voditi konstrukcijo vsega sklepanja.

Logične vrste

Obstajajo različne veje logike, ki so razvrščene po različnih kriterijih in ki lahko dobijo različna imena, odvisno od avtorja.

Odvisno od predmeta študija:

Glede na jezik, ki ga uporabljate, in njegov odnos z veljavnostjo in resničnostjo:

logični primeri

1. V simbolni logiki, velja, da če je en predlog (p) resničen in drugi predlog (q) resničen, je celotna vezniška izjava (p • q) resnična.
2. V simbolni logiki, velja, da če je eden od dveh predlogov napačen, je celotna izjava o veznici napačna. Torej, če je p resničen in q napačen, potem je p • q napačen.
3. Po simbolični logiki, negacija (označena s simbolom ˜) resnične izjave (če je p resnična, potem je ˜p napačna) in resnična negacija napačne izjave (če je q napačen, potem je ˜q pravi).
4. Po simbolični logiki, je izključna disjunkcija (p ⊕ q) napačna, če sta obe izjavi, p in q, resnični.
5. Po simbolični logiki, je izključna disjunkcija (p ⊕ q) resnična, če je ena od njenih trditev resnična, druga pa napačna.
6. V skladu s simbolno logiko je izključna disjunkcija (p ⊕ q) napačna, če sta obe izjavi, p in q, napačni.
7. Deduktivno sklepanje: Vsi sesalci skrbijo za svoje mladiče (premisa 1), pes je sesalec (premisa 2); zato pes skrbi za svoje mladiče (zaključek).
8. Deduktivno sklepanje: Vsi filozofi preučujejo obstoj (premisa 1), Aristotel je bil filozof (premisa 2); zato je Aristotel preučeval eksistenco (zaključek).
9. Deduktivno sklepanje: Vse Van Goghove slike so odlične (premisa 1), "Sončnice" je slika Van Gogha (premisa 2); zato je "Sončnice" odlična slika (zaključek).
10. Deduktivno sklepanje: Ob sončnih dneh se oblačila hitreje sušijo (premisa 1), danes je sončno (premisa 2); zato se bodo oblačila hitreje posušila (zaključek).
11. Deduktivno sklepanje: Plinasti planeti imajo zelo gosto atmosfero (premisa 1), Jupiter je plinasti planet (premisa 2); zato je Jupitrova atmosfera zelo gosta (zaključek).
12. Deduktivno sklepanje: Mačke imajo oster sluh (premisa 1), lev je mačji (premisa 2); zato ima lev oster sluh (zaključek).
13. Deduktivno sklepanje: Vsi izdelki v tej trgovini so dobre kakovosti (prostor 1), ta kavč je iz te trgovine (prostor 2); zato je ta kavč dobre kakovosti (zaključek).
14. Deduktivno sklepanje: Zvezde nenehno gorijo (premisa 1), Sonce je zvezda (premisa 2); zato Sonce nenehno gori (zaključek).
15. Deduktivno sklepanje: Intervalne lestvice imajo relativne ničle (premisa 1), sistem stopinj Celzija je intervalna lestvica (premisa 2); zato ima sistem stopinj Celzija relativno nič (zaključek).
16. Deduktivno sklepanje: Zmerni gozdovi imajo povprečno količino padavin med 600 mm in 1200 mm (premisa 1), kanadski gozdovi so zmerni (premisa 2); zato imajo kanadski gozdovi povprečno količino padavin od 600 mm do 1200 mm (sklep).
17. induktivno sklepanje: Planeti imajo maso in gravitacijsko silo (premisa 1), sateliti imajo maso in gravitacijsko silo (premisa 2); zato imajo vsa telesa v prostoru, ki imajo maso, gravitacijsko silo (zaključek).
18. induktivno sklepanje: Biologija je stvarna znanost in uporablja znanstveno metodo za potrditev svojih hipotez (premisa 1), kemija je dejanska znanost in uporablja znanstvena metoda za potrditev svojih hipotez (premisa 2), je astronomija dejanska znanost in uporablja znanstveno metodo za potrditev svojih hipotez (premisa 3); zato stvarne znanosti uporabljajo znanstveno metodo za potrditev svojih hipotez (zaključek).
19. induktivno sklepanje: Pablo teče zelo hitro in dobro igra nogomet (premisa 1), Renata teče zelo hitro in dobro igra nogomet (premisa 2), Gabriela teče zelo hitro in dobro igra nogomet (premisa 3); zato vsi ljudje, ki tečejo zelo hitro, dobro igrajo nogomet (zaključek).
20. induktivno sklepanje: Moja hiša ima marmorna tla in je vedno hladna (prostor 1), sosedova hiša ima marmorna tla in je vedno hladna (prostor 2); zato so hiše, ki imajo marmorna tla, vedno kul (zaključek).
21. induktivno sklepanje: Madrid je veliko mesto in ima veliko muzejev (premisa 1), London je zelo veliko mesto in ima veliko muzejev (premisa 2); zato je v zelo velikih mestih veliko muzejev (zaključek).
22. induktivno sklepanje: Bor je drevo in ima zelene liste (premisa 1), cipresa je drevo in ima zelene liste (premisa 2), rožiček je drevo in ima zelene liste (premisa 3); zato ima veliko dreves zelene liste (zaključek).
23. induktivno sklepanje: Špinača je zelena zelenjava in ima veliko folne kisline (premisa 1), rukola je zelena zelenjava in ima veliko folne kisline (premisa 2), list pese je zelena zelenjava in ima veliko folne kisline (premisa 3); zato ima zelena zelenjava veliko folne kisline (zaključek).
24. induktivno sklepanje: Črni čaj pomaga prebavi (premisa 1), zeleni čaj pomaga prebavi (premisa 2), rdeči čaj pomaga prebavi (premisa 3); zato čaji pomagajo pri prebavi (zaključek).
25. induktivno sklepanje: Na plažah Brazilije plima pada vsakih 12 ur (premisa 1), na plažah Italije plima pada vsakih 12 ur (premisa 2), na plažah Tajske plima pada vsakih 12 ur (premisa 3); zato na vseh plažah plima pada vsakih 12 ur (zaključek).

Logika v vsakdanjem življenju

V vsakdanjem življenju se logika nenehno uporablja, ker govori pisno ali ustno (kot so pogovori, novinarski zapiski, pojasnila oz eseji) običajno vključujejo argumente, ki podpirajo ideje ali mnenja.

Poleg tega se v različnih kontekstih vsakdanjega življenja pojavljajo izjave, katerih povezava idej je logične in veljavne, imajo večjo sprejemljivost kot tiste, ki so nedosledne in napačne utemeljeno.

Izraz logika se uporablja tudi za označevanje načinov delovanja ali razmišljanja, ki so v družbi najbolj cenjeni. To vrsto logike ljudje uporabljajo za usmerjanje svojega vedenja, saj izvajajo dejanja, za katera menijo, da so najboljša možnost v dani situaciji ali v določenem času.

Primeri logike v vsakdanjem življenju

1. Če dežuje in je mraz, je priročno iti ven z dežnikom; sicer lahko človek zboli za kakšno bolezen.
2. Pred jemanjem zdravila se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom; v nasprotnem primeru lahko bolnik poslabša svoje zdravstveno stanje.
3. Vedno je bolje, da se do nekega kraja odpravite po najkrajši poti, saj bo do tja potrebno manj časa.
4. Vsa živila v tej trgovini so bolj zdrava, saj imajo certifikat, ki jamči, da so ekološka.
5. Lažje se je naučiti drugega jezika, ki je podoben maternemu jeziku, kot tistega, ki je zelo drugačen, saj struktura in besedišče nista tako različna.

Lahko vam služi: