15 primerov akademskih esejev

The akademski esej Je vrsta besedila, v katerem se tema reflektira, analizira in interpretira. Za to se avtor zateka k argumenti ki temeljijo na bibliografiji, izbrani za izvedbo tega pisanja. Njegovo pisanje je vstavljeno v določeno strukturo, z uvodom, razvojem in zaključkom.

Gre za a ekspozitivno besedilo–argumentiran s fleksibilno strukturo za strokovnega avtorja, ki lahko razvija široke in raznolike teme z vseh področij družbenih in eksaktnih znanosti. Namen je motivirati razmislek in kritično razmišljanje pri avtorju in bralcih, kar se nagiba tudi k temu kratko, v primerjavi z drugimi akademskimi spisi, kot sta disertacija ali diplomsko delo, čeprav lahko tudi njegova dolžina spreminjati.

Akademski eseji so sestavljeni iz različnih elementov:

Struktura in organizacija akademskih esejev

• Uvod
  • Tema, ki se bo razvijala, je predvidena, da ustvari pričakovanja pri bralcu in usmerja branje.
  • Izrecno je pojasnjeno, kakšen rez bo na temo, ki vas zanima.
  • Izpostavljen je problem, torej vprašanja, na katera namerava esej odgovoriti in ki morajo predlagati vprašanja ali pristope, ki prej niso bili obravnavani.
    instagram story viewer
  • Pojasni, da hipoteza, ki bodo začasni odgovori na začrtana vprašanja, ki jih bomo skušali prikazati skozi celotno delo.
  • Zapisano je v tretja oseba, da bi dosegli učinek objektivnosti.
  • Za prevzem določene pozicije v nekem fragmentu se lahko uporabi tudi "mi avtor".
  • Navedeni so viri, ki so bili obravnavani, ali teorije, ki jih bomo analizirali.
  • Pojasni, kakšni so cilji, ki jih zasleduje delo (z uporabo glagolov v nedoločnik kot so: analizirati, pojasniti, odgovoriti, kontrast, preveriti itd.).
  • Prav tako lahko utemelji ustreznost teme, ki jo je treba obravnavati, in razloži, kakšno mesto lahko delo zavzame v trenutnem kontekstu tega disciplinskega področja.
  • Napredujejo ključne besede ali koncepti, ki bodo osrednji v predlagani analizi. Predvidevamo lahko tudi naključja in neskladja med teoretičnimi linijami, s katerimi bo razvoj deloval.
  • Navedena je teoretična linija preučevanih avtorjev, to je teoretična tradicija, v katero je vsak vpisan, in kontekst produkcije teh teorij, ker so večkrat povezane s političnimi ali zgodovinskimi dogodki, ki določajo njihov obseg in omejitve.
  • Organizacija razvoja je napredna, z navedbo tematskih osi, tako da bralec že od začetka ve, kako bo besedilo strukturirano. Za to uporabite izraze, kot so: Najprej bo opisano... Nato bo analizirano... Po eni strani bo v nasprotju ...
• V razvoju
  • Je telo dela. Ni ga treba uvesti s podnaslovom »Razvoj«.
  • Organiziran je v dele glede na prvotno predlagane tematske osi, od katerih je vsako lahko uvedeno s podnaslovom, ki se nanaša nanjo.
  • V vsakem delu je najprej izpostavljen vidik, ki ga je treba analizirati, nato pa je opisana obravnava vsakega od izbranih avtorjev tega vprašanja.
  • Ne gre pustiti ob strani, da je zanimanje v nasprotju oziroma dopolnjevanju med avtorji, ki so del izbrane bibliografije; Ni dovolj sintetizirati perspektivo vsakega posebej, ampak je treba med njimi vzpostaviti odnose. Zato morajo biti po razkritju perspektive avtorjev njihova soglasja ali neskladja izrecno izražena. Za to je priporočljivo vključiti konektorji ali organizatorji informacij (V nasprotju z zgornjim pa na drugi strani tudi, podobno, podobno).
  • Opisani in povezani so tudi koncepti iste teorije ali avtorja, da bi bile jasne konceptualne natančnosti in predpostavke vsake teorije ter njen obseg. Za to so uvedeni razlagalni viri, kot so definicija, ponazoritev, uvedba neposrednih ali posrednih citatov.
• Zaključek
  • se ponuja a sintezo izvedene analize s kratkim pregledom položajev, opisanih v razvoju.
  • Ponovno se obravnava uvodno izpostavljena problematika in analizirajo odgovori, ki so bili predlagani na začetku.
  • Ocenjeni so analizirani teoretični prispevki in njihov vpliv na trenutno stanje stroke.
  • Vključeni so lahko predlogi za prihodnje delo ali nova vprašanja, ki odpirajo druge smeri raziskovanja ali analize.
• Bibliografske reference
  • Predstavljeni morajo biti v obliki seznama, po abecednem redu, na koncu dela in pod naslovom »Bibliografija«.
  • Omogočajo iskanje virov, ki so bili naslovljeni, in po potrebi pregled izvirnega besedila.
  • Način sklicevanja na bibliografijo se lahko razlikuje glede na konvencije izbranega sistema citiranja. Najpogostejši so Pravila APA, Harvardski sistem in Hispano-ameriški priročnik.

Primeri akademskih esejev

1. Kratka zgodovina izobraževanja in poslanstvo poučevanja

Izobraževanje je že od nekdaj igralo temeljno vlogo pri prenosu in ohranjanju znanja iz roda v rod. Možnost poučevanja, torej izobraževanja ali usposabljanja, presega zgolj ponujanje mladim tehnike in objektivno znanje, ki si ga je treba zapomniti in izvajati, da jim omogoči pridobitev poklica. Vzgoja je tudi prenašanje temeljnih vrednot, poučevanje pogleda na svet in krepitev vedenja, načina razmišljanja. To je ohraniti sistem in hkrati posejati seme prihajajočih sprememb.

1. O pomenu izkoreninjenja ustrahovanja oziroma ustrahovanja v naših družbah

Beseda "ustrahovanje” —izposojena iz angleščine — ni več nikomur tuja: niti tistim, ki so jo trpeli prej, z drugimi imeni ali celo brez njih, niti tistim, ki se danes trudijo, da bi jo izkoreninili. To je sramotno pogost pojav v naših sodobnih družbah, kljub temu, da je učinki na individualno in kolektivno psiho so grozljivi, tako kot pri skoraj vseh oblikah nasilje.

1. Opombe za zgodovino človekovih pravic

Danes je običajno govoriti o človekove pravice in jemanje za samoumevno obljubo, da bodo kršitelji temeljnih pravic ne glede na to kje in kdaj bodo na koncu preganjani in kaznovani. Vendar pa koncept, kot so človekove pravice, ni obstajal vedno ali vsaj ne v enakem smislu, kot je danes, zato je pogosto meni, da so človekove pravice posledica bolečega razumevanja zgodovine trpljenja in tragedij, ki je značilno za civilizacijo človek.

Več primerov akademskih esejev

1. "Jean-Jacques Rousseau in Karl Marx: primerjalna študija dveh kritik tržnega gospodarstva". Andres Alvarez in Jimena Hurtado.
2. "Politika politologije: esej o disciplinski introspekciji iz Latinske Amerike danes". Paul Ravenca.
3. "Pomen družbenih ved". Paola Mendieta
4. »Ime znanosti. Esej o poletni razpravi«. Florencia Cendali, Magali Coppo, Carla Wainsztok.
5. "Kako je pojem latinskoameriške družbene znanosti zgrajen iz Scopusa?" Claudio Diaz Herrera.
6. Komunikacija kot predmet študija: med človeškimi odnosi in mediji. Miriam Herrera Aguilar.
7. Poučevanje komuniciranja v okviru družbenega razvoja. Ivan Lello.
8. »Psihologija kot znanost. Esej o teoretičnem razmišljanju s poudarkom na Kostariki. Cristina Paniagua Esquivel.
9. "Psihološka realnost: esej o tem, kaj se dogaja v zavesti." Dante Bobadilla.
10. »Esej o vzgoji, pedagogiki in njihovi medsebojni povezanosti«. Martin Leonardo Bull Runner.
11. "Pedagogija v vzgoji". Gustavo Adolfo Romero Berea.
12. "Sedem esejev o filozofiji in politiki osvoboditve Enriqueja Dussela". Federico Ledesma Zaldívar in Juan Diego Ortiz Acosta (koordinatorja).
13. »Filozofija, misel in politične ideje. Terminološki razjasnitveni esej«. Fernando Prieto.
14. »Socialni delavec kot socialni pedagog«. Kassandra Yanque Colanque, Lidia Conde Atamari, Carlos Coaquira Hualpa.
15. »Odloči se, sodnik, prepričaj. Esej o oblikovanju odvetnika«. Eric Eduardo Palma.

Razlike med strokovnimi eseji in eseji za dodiplomske študente

Strokovni testi:

• Gre za besedila, ki so objavljena v specializiranih revijah, v zbornikih konferenc disciplinskega področja, ki mu avtor pripada, če je bil npr.
• Njegov cilj je znanstveni javnosti predstaviti izvirno besedilo, ki obravnava tematiko na drugačen način, v artikulaciji z izbranimi teoretičnimi viri.
• Prejemniki so vrstniki znanstvene skupnosti, zato z avtorjem delijo znanje te stroke in ni treba razlagati osnovnih pojmov v telesu besedila.
• Kot v kateri koli akademski zvrsti mora biti ustrezno znanje za analizo problemov, ki se razvijajo, jasno opredeljeno, vsebina pa mora biti tudi eksplicitna. teoretični okvir iz katerega se približuje temi.

Eseji za dodiplomske študente:

• Imajo ocenjevalno funkcijo in so del usposabljanja študentov.
• Namenjeni so preverjanju stopnje razumevanja teoretičnega gradiva in sposobnosti študentov za vzpostavitev odnosov in kontrastov med pojmi.
• Zahtevajo vrsto operacij razumevanja: izbor ustreznih informacij, prepoznavanje idej načela, prepoznavanje perspektive vsakega avtorja, opozarjanje na stične točke in neskladja med viri.
• Zahtevajo pisne sposobnosti: natančno uporabo leksikona, ustreznost registra, pravilno organizacijo informacij.
• Glede na njegovo funkcijo evalvacije udeleženci niso enakopravni: avtor je študent in bralec učitelj, ki bo ocenil, kako je opravil kritično delo, ki pomeni pisanje besedilo.
• Avtor mora izpostaviti vse uporabljene vire, tudi če jih profesor pozna, ker mora pokazati lastno poznavanje obravnavane teme in jasno utemeljiti odnose, ki jih vzpostavlja.

Lahko vam služi: