Pomen biosfere

Čeprav tega s prostim očesom ne zaznamo, živimo v nekakšnem mehurčku, biosferi. Z drugimi besedami, biosfera je plast, ki je dom vsem oblikam življenja na Zemlji. Na ta način brez nje ne bi bilo mogoče življenje nobenega organizma.

Glede na lokacijo sega od najglobljih predelov oceanov do zračnih plasti atmosfere na približno 10.000 metrih nadmorske višine. Biosfera torej obsega del vode, del kopnega in del zraka.

Odnosi med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem

Niz ekosistemov, ki sestavljajo življenje na planetu, sestavljajo večji sklop, ki ga imenujemo biosfera. V tem smislu vsi organizmi vplivajo na okolju in ga spreminjajo, posledično pa omenjeno okolje določa življenje vrste. Na ta način se razmerja, ki se pojavljajo v biosferi, nenehno spreminjajo.

Nekako lahko biosfero razumemo, kot da je živo bitje, s svojim stanjem in evolucija. Ta ideja je bila imenovana hipoteza gaia in pravi, da je celota tega, kar obstaja, entiteta s svojim življenjem.

Ker je biosfera živ organizem, proizvaja nenehno ustvarjanje in uničevanje snovi in ​​energije. Hkrati je to velik mehanizem, ki se regulira sam.

Zamisel o biosferi zagotavlja globalni okvir za vse znanstvene discipline, ki se ukvarjajo z življenjem na Zemlji.

Biologija v svojih različnih vejah, ekologija ali geologija so področja znanosti, ki se osredotočajo na neko razsežnost življenja. Da bi vsak od njih imel smisel, je potrebno razumeti vso živo stvarnost kot nadrejeno entiteto. V tej vrstici nekateri znanstveniki menijo, da človeško bitje bi morala ponovno razmisliti o svojem odnosu do celotnega narave.

Kroženje dušika v biosferi

Vsi živi organizmi potrebujejo bistveni element za življenje, dušik. Zrak vsebuje 78 % dušika in da rastline in živali absorbirajo dušik, je potrebno, da se ta plin predhodno spremeni v nitrate. Tako živali pridobivajo dušik s prehranjevanjem z rastlinami ali drugimi živalmi, ki jedo rastline.

Po drugi strani pa sončni žarki segrevajo zrak in to povzroča spoj dušika in kisika, torej dušikove okside. Ti oksidi se raztopijo v deževnici in se izpirajo v zemljo ter tvorijo nitrate. Te nitrate končno absorbirajo rastline in predstavljajo osnovo hrane za živali.

Slike: Fotolia. Kušnirov Avraham – Vadim_petrakov